Vprašanje dr. Zoltana Jana glede nadzora cen storitev nemenjalnega gospodarstva

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji 21. 3. 2012, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede nadzora cen storitev nemenjalnega gospodarstva, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Kaj je ali bo storila Vlada Republike Slovenije za brzdanje cen tako imenovanega nemenjalnega gospodarstva, kamor se uvršča komunalno gospodarstvo in nekatere druge  storitve, ki jih državljani morajo koristiti in plačevati, čeprav praviloma nimajo možnosti, da bi izbirali med različnimi izvajalci ali kako drugače vplivali na njihovo višino?

Obrazložitev:

Vse več gospodinjstev vse težje zmore plačevanje stalnih stroškov, na katere nimajo vpliva, vendar neprestano rastejo brez nadzora. Po podatkih Statističnega urada RS ni in finančnih zmožnosti gospodinjstev (http://pxweb.stat.si/pxweb /Database/Dem_soc/Dem_soc.asp#08) predstavljajo stanovanjski stroški veliko breme za več kot 30 odstotkov gospodinjstev, za vsako drugo gospodinjstvo pa so ti stroški srednje veliko breme. Podatki Rdečega križa in Karitas potrjujejo, da se vse več državljanov zateka po pomoč za plačevanje tako imenovanih položnic. Vse več je nerednega plačevanja dajatev za odvoz smeti, vodo, ogrevanje in upravljanje stanovanj v večstanovanjskih hišah, hitro rastejo tudi stroški za poštne storitve, cene elektrike, plina in drugih kurilnih surovin.

Poleg cen za enoto osnovnih storitev se vedno znova dodajajo različne dodatne postavke ali pa spreminjajo definicije osnovne storitve. Podjetja za vodovode in kanalizacije, ki jih uporabnik ne more izbirati, poleg vodarine in seveda še davka na dodano vrednost, zaračunavajo tudi stroške okoljske dajatve, temu dodajo okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja, omrežnino za vodovod, kanalščino, omrežnino za odvajanje, pa še dodatno kanalščino, ne glede na to, če si je odjemalec vode zgradil lastno greznico, ker ob vselitvi ni bilo kanalizacije in je zato ne uporablja, čeprav je ob pridobivanju gradbene dokumentacije plačal vse nemajhne komunalne dajatve. Cena zemeljskega plina, ki je dostavljen preko plinovoda, zgrajeni so bili z javnimi sredstvi, je bistveno višja kot maloprodajna cena plina v jeklenkah, poleg porabljenega plina pa je treba plačati tudi omrežnino – fiksni del, omrežnino – variabilni del, znesek meritve, trošarino, ekološko takso, dodatek PEU, fiksni del zemeljskega plina ne glede na porabo in seveda še davek na dodatno vrednost, ki je v celoti obračunan kot storitev. Tudi dajatve za odvoz smeti se plačujejo po glavi, dodatki pa znašajo več kot dva in polkratna cena samega odvoza smeti, vendar je kljub temu treba vsak večji ali nevaren odpadek odpeljati posebej, posebej plačati za večje količine odpadkov itd. Poštnina za standardno pismo je res razmeroma nizka, vendar je standardnih pisem v poštnem prometu zanemarljivo malo in je treba plačati skoraj 50 % več, če pismo odstopa od standarda po teži, obliki, velikosti in debelini ovojnice ter mestu izpisa naslovnika. Še bolj skokovito pa raste cena dostave pisma zaradi dodatne teže, ki jo je potrebno doplačati že za pismo s petimi, šestimi listi A4 formata na bankpost papirju.

Veliko večino teh storitev opravljajo izvajalci, ki jih zavezanci ne morejo izbirati in tudi nimajo vpliva na njihove cene, zato bi to področje morala odločneje nadzorovati Vlada, oziroma pristojne službe v ustreznih ministrstvih, kajti organi lokalne uprave ne znajo brzdati teh stroškov, ki pa imajo pomemben vpliv na življenjsko raven prebivalstva. 

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori.