Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu (ZN-E) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o notariatu (ZN-E) - druga obravnava

Praksa delovanja notariata in druge okoliščine so pokazale, da je za približanje k cilju pravne varnosti in razbremenitev sodstva po mnenju predlagatelja potrebno Zakon o notariatu (ZN) še dodatno spremeniti in ga na nekaterih mestih dopolniti. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se želi doseči razbremenitev sodišč, povečati nadzor javnosti, povečati učinkovitost poslovanja notarjev, omogočiti učinkovitejše ugotavljanje odgovornosti notarjev in povečati pravno varnost strank.

Državni svet podpira predlog zakona, hkrati pa opozarja na nekatere njegove spodaj omenjene vsebinske in tehnične pomanjkljivosti.

Državni svet podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije za doseganje zgoraj omenjenih ciljev, vendar je v zvezi z vsemi členi sprejel skupno pripombo glede navajanja tujih pravnih ureditev. Predlog zakona se v zvezi z zasledovanimi cilji in spremembami in dopolnitvami veljavnega zakona o notariatu, ne opredeli do ureditve v drugih pravnih sistemih (5. točka predloga zakona) v zvezi s konkretnimi spremembami. Predlog zakona le načelno govori o ureditvi notariatov v EU oziroma Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem (latinski tip, nezdružljivost opravljanja druge plačne službe, nepristranskost in neodvisnost notarjev, dokazna funkcija notarskih listin) oziroma ne omenja ureditve v drugih pravnih sistemih v zvezi z zavarovalnimi vsotami, notarskimi tarifami, alternativnim reševanjem sporov, elektronskim poslovanjem, disciplinskim postopkom in javnostjo njihovih prihodkov (kar je predmet predloga zakona).

Državni svet ob tej pripombi opozarja tudi na nekatere vsebinske in tehnične pomanjkljivosti konkretnih členov predloga zakona, ki bi lahko omajale zasledovane cilje. Državni svet je zato sprejel naslednje p r i p o m b e :

K 1. členu:

V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 - ZN v nadaljevanju) naj bi se v 2. členu besedilo "opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu" nadomestilo z besedilom "opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu, in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon".

O b r a z l o ž i t e v

V zvezi s predlaganim tekstom ni razbrati razloga za zamenjavanje termina "opravljajo" z "izvajajo" pri nalogah sodišč ob tem, da se termin "opravljajo" dopušča pri vseh oblikah alternativnega reševanja sporov. Izvajati pomeni predvsem delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo, izpeljevati ali razlagati razvojno pot besede ali česa drugega, medtem ko je ekvivalent besedi opravljati beseda izvrševati.

V vidika določnosti predpisa (lex certa) državni svet predlaga, da predlagatelj v predlogu zakona pojasni pomensko razliko med "opravljati" in "izvajati" ali pa operira s samo enim terminom v okviru istega pravnega določila.

V zvezi s predlogom, da bi notarji opravljali "vse oblike alternativnega reševanja sporov" niti iz člena niti iz njegove obrazložitve ni razvidno, za katere oblike sporov je namenjeno določilo, saj je beseda "vse" preširoka glede na sedaj in v prihodnje veljavne oblike mirnega reševanja sporov na civilnem in kazenskem področju. Za nekatere oblike se določa izrecna pristojnost npr. sodišča (poravnalni narok pred glavno obravnavo - 305a. člen idr. ZPP), poravnalca ali državnega tožilca (postopek poravnavanja, odložen kazenski pregon - 161a. in 162. člen ZKP), drugje pa je izbira prepuščena vsaki stranki posebej (določitev pooblaščenca za sklenitev poravnave - 76. člen OZ). Predlog zakona ne pojasni "alternativnega reševanja sporov", ki je prevzet termin iz pravne teorije (ang. ADS - alternative dispute resolution), zaradi česar tudi ni jasno, na katere izmed oblik se nanaša (tudi veljavni predpisi ne govorijo o alternativnem reševanju sporov pač pa o njegovih posameznih oblikah). Tudi v prihodnje, če bi hoteli določiti pristojnost komu drugemu za kakšno novo obliko reševanja sporov, bi bilo treba to določilo zaradi besede "vse" spremeniti.

Pravno določilo bi bilo potrebno nadgraditi in razširiti sedanje normativne okvire za izvajanje alternativnega reševanja sporov ter se opredeliti do ustrezne kadrovske in finančne podlage za opravljanje takšnih storitev s strani notarjev. Mogoče bi morala biti dana najprej sodniku jasna možnost, da strankam brez prejudiciranja predstavi svoje pravno stališče glede sporne stvari in s tem stranke napeljuje k poravnavi. V vsakem primeru ne sme alternativno reševanje sporov iti tako daleč, da bi lahko omejila pravico dostopa do sodišča, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena EKČP.

V zvezi s predlogom za nov drugi odstavek 2. člena ZN (ki (vse) prihodke notarjev določa za javne za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank) je potrebno opozoriti, da smejo notarji na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine ali v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik (5. člen ZN). Če notar v teh primerih odgovarja kot odvetnik je določilo, ki zahteva celotne prihodke notarjev za javne, neskladno z možnostjo notarjev po sestavljanju zasebnih listin in zastopanja strank pred sodišči v zvezi z listinami.

Notar bo lahko skladno s 24. členom predloga postavljen tudi za skrbnika zapuščine, ki je lahko po Zakonu o dedovanju katerikoli zasebnik, za katerega sodišče ali center za socialno delo meni, da bi bil primeren za takšno delo. Sodišče pa glede osebe skrbnika zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati (drugi odstavek 192. člena ZD). Tudi v tem primeru je vprašljiva obveznost prihodkov kot javno dostopnih podatkov notarja, saj opravlja enaka dela kot bi jih katerakoli zasebna oseba, ki bi bila postavljena za skrbnika.

K 3. členu

Nov 5.a člen določa, da je za potrebe notarskih storitev notar sam dolžan pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank.

O b r a z l o ž i t e v

Podobna dolžnost pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti obstaja tudi v upravnem postopku, vendar je praksa velikokrat takšna, da uradne osebe povedo, da so sicer podatke dolžne priskrbeti po uradni dolžnosti, "vendar je veliko hitreje, če jih stranka pridobi sama". Člen se zato ne sme razumeti tako, da notar ne bi smel pridobiti podatkov od strank, ki jih že imajo ali menijo, da jih bodo hitreje pridobile.

K 7. členu

V zvezi s prvim odstavkom 10. člena ZN državni svet meni, da nobeno mnenje ni zavezujoče (če ni to izrecno določeno), tako tudi ne mnenje Notarske zbornice Slovenije v zvezi z imenovanjem notarja na prosto notarsko mesto, ki ga opravi minister za pravosodje (čeprav mora mnenje minister pridobiti pred imenovanjem notarja).

K 10. členu

Predlagana je sprememba glede pristojnosti za določitev višine najnižje zavarovalne vsote, za katero je notar dolžan skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih. Po veljavni ureditvi določi najnižjo zavarovalno vsoto Notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom za pravosodje, v skladu s predlaganim členom pa bo višino najnižje zavarovalne vsote določil minister za pravosodje. Pred določitvijo bo minister predlog višine zavarovalne vsote poslal Notarski zbornici Slovenije, ki bo lahko v 30 dneh podala pripombe, na katere pa minister ne bo vezan.

Ureditev, ki spreminja polno soodločanje (soglasje) v zgolj pripombe, bi bila lahko v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). V primeru, ko se spreminjajo veljavni pogoji za določitev najnižje zavarovalne vsote oz. se notarski zbornici odvzema soglasje, mora (kljub temu da ne gre za človekove pravice) za spremembo v zgolj dajanje neobvezujočih pripomb obstajati razumen razlog v javnem interesu, ki bo zakonodajalca vodil za sprejem takšne odločitve. Razumen razlog pa iz predloga zakona niti iz obrazložitve ni razviden. Na splošno omenjena trditev o večji pravni varnosti strank bi morala biti konkretneje izkazana oziroma prikazana v primerjavi z večjim bremenom notarjev. Predlog določila ne govori o možnem pravnem sredstvu notarjev zoper ministra (pravica do pravnega sredstva - 25. člen URS), prav tako pa tudi niso podani kriteriji, na katere bi se minister lahko oprl pri odločitvi za povečanje ali zmanjšanje zavarovalne vsote ali na katere bi se lahko oprli notarji v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

K 11. členu:

Predlagana določba novega tretjega odstavka 15. člena ZN s sklicevanjem na 2. člen se nanaša na notarski elektronski podpis javnih listin, zato je določilo mogoče preozko, ker ne omogoča elektronskega podpisa notarjev tudi pri sestavi zasebnih listin.

K 26. členu:

Predlog 26. člena dodaja nov 106.a člen, ki med drugim določa tudi, da se v imenik notarjev vpisuje in se v njem obdeluje tudi strokovni ali znanstveni naslov notarja. Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) določa, da si strokovni naslov po tem zakonu pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje, znanstveni naslov po tem zakonu pa si pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje.

Nespremenjeni 8. člen ZN, ki določa pogoje za imenovanje notarja (da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete) uporablja staro poimenovanje, ki izhaja iz Zakona o visokem šolstvu, preden je bila sprejeta novela ZVIS-E, ki uvaja bolonjske stopnje. ZSZN-1 v prehodnih določbah določa, da visokošolski zavodi diplomantom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, še naprej podeljujejo strokovne in znanstvene naslove, ki so bili skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list, RS, št. 83/03 ??? uradno prečiščeno besedilo), ki je z ZSN-1 prenehal veljati.

Če 8. člen ZN ne bo spremenjen, bodo lahko notarji le tisti, ki so se vpisali na študijski program za pridobitev pravne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, (stari naslov univerzitetni diplomirani pravnik), medtem ko ne bodo mogli biti notarji tudi vsi novi bolonjski magistri stroke (2. stopnja). Notarska zbornica bo pri vpisovanju strokovnega ali znanstvenega naslova notarja v imenik notarjev imela težave, ker bo nastala dilema kateri naslov vpisati (strokovni ali znanstveni naslov), zato predlagamo, da se vpišeta oba naslova (to izhaja tudi iz namena ZSZN-1: zakon ureja strokovne in znanstvene naslove - 1. člen) in se v tem delu ustrezno spremeni 8. člen ZN: "da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, strokovni naslov magister prava ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete".

Enako velja za veljavni tretji odstavek 109. člena ZN, ki govori o opravljanju nadzora s strani univerzitetnih diplomiranih pravnikov.

K 27. členu:

Ureditev, ki spreminja polno soodločanje (soglasje) Notarske zbornice glede tarife o plačilu notarskih storitev v zgolj pripombe, na katere minister za pravosodje ni vezan, bi bila lahko v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Notarski zbornici se odvzema soglasje, zato mora obstajati razumen razlog v javnem interesu, ki iz predloga zakona niti iz obrazložitve ni razviden. Večje pravne varnosti se zgolj zaradi višine tarife ne da razbrati (Zbiljski gaj).

Predlog določila ne govori o možnem pravnem sredstvu notarjev zoper ministra (pravica do pravnega sredstva - 25. člen URS), prav tako pa tudi niso podani kriteriji, na katere bi se minister lahko oprl pri odločitvi za povečanje ali zmanjšanje tarife o plačilu notarskih storitev ali na katere bi se lahko oprli notarji v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Tako k 10. in 27. členu predloga gre splošna pripomba, da je notariat omenjen že v Ustavi RS kot javna služba, ki jo ureja zakon (137. člen URS). Kot javna služba ima določena tudi javna pooblastila, ki jih bo zaradi predlaganih sprememb težje uveljavljala. Npr.: po prvem odstavku 107. člena zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov.

Možnost razvoja in zastopanja notarjev ji bo zaradi spremembe soglasja v zgolj mnenja oziroma pripombe močno okrnjena, zato bi moral predlog zakona izrecno navesti razloge za tak premik v smeri ministrstva za pravosodje.

K 32. členu:

V 113.a členu ZN naj bi se kot hujša disciplinska kršitev dodalo nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje. V zvezi s tako oblikovanim predlogom opozarjamo, da veljavni 113a. člen govori le o vrstah disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata kot javne službe ali prakse notarskega kandidata, kamor dolžnosti člana disciplinske komisije ne sodijo. Le ta kot član disciplinske komisije ne opravlja notariata ali prakse notarskega kandidata, pač pa z drugimi člani odloča v disciplinskih zadevah (116. člen ZN). Za odločanje v postopku je bistvena neodvisnost in nepristranskost, zato bo bil član pod pritiskom grožnje za uvedbo disciplinskega postopka zoper njega samega, ki ga bodo zahtevali njegovi nasprotniki, zaradi po njihovem mnenju "neuspešnega" postopka, zato bi kazalo člane komisij vsaj delno zaščititi pred takšnimi potencialnimi grožnjami.

Glede na navedeno državni svet predlaga, da se oblikuje nov tretji odstavek 113a. člena, ki bi se glasil:

"Kot hujša disciplinska kršitev se šteje tudi nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje. Predsednik zbornice uvede disciplinski postopek zaradi te kršitve le na predlog ministra, pristojnega za pravosodje".

K 33. členu:

V zvezi z novim 119. členom ZN (vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov pisarne ali po elektronski pošti) opozarjamo, da elektronska pošta ni tako zanesljiv medij, na katerega bi lahko vezali posledice, ki jih ima lahko disciplinski postopek. Elektronskega vročanja ne pozna niti Zakon o pravdnem postopku, ki naj bi se po predlogu zakona tudi smiselno uporabljal v disciplinskih postopkih. Glede na navedeno državni svet predlaga črtanje besedne zveze "ali po elektronski pošti".

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.