Mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov

Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 19. 3. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov

Ob sprejemu tega pomembnega dokumenta Državni svet izreka zahvalo vsem, ki so aktivno sodelovali pri oblikovanju vsebine in v postopkih  sprejemanja konvencije o pravicah invalidov. Državni svet se zahvaljuje Vladi Republiki Slovenije, saj je Slovenija med prvimi državami Evropske unije, marca 2007 v New Yorku, podpisala Konvencijo o pravicah invalidov.

Državni svet poudarja, da ima Slovenija dobro razvit sistem invalidskega varstva, ki je primerljiv z razvitimi evropskimi državami. V obdobju po osamosvojitvi je Slovenija sprejela vrsto predpisov in programov s ciljem zagotavljati invalidom dostojanstvo in osebno samostojnost, enakost možnosti, nediskriminacijo, dostopnost in socialno varnost. Slovenija je leta 2006 sprejela tudi Akcijski program za invalide 2007–2013 kot temeljni razvojni dokument na tem področju.

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Generalna skupščina sprejela na 61. zasedanju, decembra 2006, potrjuje, da je invalidnost treba obravnavati v okviru človekovih pravic, hkrati pa je njen cilj zagotoviti invalidom enake možnosti.

Pravice invalidov v Konvenciji lahko razgradimo na dve različni vrsti, kar zadeva progresivnost njihove implementacije. Pravica do nediskriminacije je takoj izvedljiva, glede ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic pa se vsaka država pogodbenica zavezuje sprejeti vse možne ukrepe v okviru razpoložljivih virov, kar pomeni, da je stopnja uresničevanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic odvisna od držav pogodbenic.

Konvencija uvaja jasno definirane pojme (invalid, invalidnost, diskriminacija, primerna prilagoditev, univerzalno oblikovanje) in izrazoslovje, kar je zelo pomembno za nadaljnje oblikovanje politik in predpisov s tega področja.

Državni svet ugotavlja, da so invalidi v Sloveniji in drugje po svetu, kljub sprejetim ukrepom, še vedno  pogosto prikrajšani in potisnjeni na obrobje ter izpostavljeni diskriminaciji in socialni izključenosti. Državni svet pa ob tem tudi ugotavlja, da so skupna prizadevanja vseh zainteresiranih strani (državnih organov, strokovnih institucij in invalidskih organizacij) za izboljšanje položaja invalidov v družbi učinkovita ter da jih je treba še okrepiti.

Z ratifikacijo Konvencije o pravicah invalidov bo Slovenija jasno izkazala zavezo, da bo razvijala politike in predpise, na podlagi katerih bodo lahko invalidi dejansko enakopravno uveljavljali svoje človekove pravice in svoboščine. Državni svet posebej opozarja na vprašanja zagotavljanja protidiskriminacijskih ukrepov, problematiko invalidnih žensk in otrok, na ukrepe za zagotavljanje samostojnega življenja invalidov ter zagotavljanje dostopnosti za invalide (dostopnost vseh storitev, grajenega okolja in informacij, komunikacijskih pripomočkov, izobraževanja, transporta, itd.). Državni svet ob tem tudi vabi invalide in njihove invalidske organizacije, da spremljajo uresničevanje Konvencije o pravicah invalidov ter še naprej skrbijo, da bodo odgovorni v državni upravi, politiki  in stroki spoznali ter razumeli njihove potrebe.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Šuštaršič.