Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F)

Državni svet Republike Slovenije je na 35. izredni seji 25. 10. 2011, ob obravnavi predloga odložilnega veta na Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F), ki ga je Državni zbor sprejel na 32. redni seji 19. oktobra 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F).

Obrazložitev:

Državni zbor je Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F) sprejel na 32. redni seji, dne 19. 10. 2011.

Predlog zakona v novem 10.a členu določa, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe nad katero je bil začet eden izmed stečajnih postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja in sicer deset let od končanja takšnega postopka, razen če v nepravdnem postopku dokaže, da je v takšni družbi ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Enake omejitve naj bi veljale tudi za osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodenja ali nadzornega organa v takšnih družbah in sicer kadar koli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, smiselno pa tudi za podjetnike.

Dodatno predlog zakona v novem 10.b členu določa, da sodišče po uradni dolžnosti osebi, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer ta oseba opravlja tovrstno funkcijo in sicer za obdobje desetih let od končanja takšnega postopka, razen če dokaže, da je v takšni družbi ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Ob navedenem se ne sme spregledati dejstva, da so postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja zakoniti postopki, ki jih ureja zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. ZFPPIPP med drugim ureja tudi odgovornosti poslovodstva, nadzornih organov in družbenikov glede upravljanja tveganj in upravljanja likvidnostnih tveganj v družbah, tako ob normalnem poslovanju družb, ob insolventnosti kot tudi v postopkih prisilnega prenehanja. Vse morebitne kršitve tega zakona so že danes sankcionirane.

Državni svet ocenjuje, da s predlagano novelo zakona, poseg v ustavno pravico svobode podjetniške pobude, pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica, ni sorazmeren začrtanemu cilju. Test sorazmernosti namreč zahteva, da mora biti poseg v človekove pravice nujen, da so izbrana sredstva pravno dopustna in da so sredstva, ki zasledujejo stvarno upravičen in legitimen cilj, primerna. Prav tako mora biti vzpostavljeno proporcionalno razmerje med prizadetostjo ustavne pravice posameznika, ki jo povzroči uporaba sredstva in med ustrezno koristjo, ki jo pridobimo z uporabo sredstva v korist skupnosti.

Državni svet meni, da nepravdno sodišče ni pravi naslov za ugotavljanje, ali je nekdo ravnal kot vesten in pošten gospodarstvenik, saj nepravdno sodišče ugotavlja zgolj dejstva, ki so splošno nesporna. Poleg tega se v pravno urejeni državi prepoved opravljanja poklica kot stranska kazen lahko izreče zgolj v pravnomočno izvedenem kazenskem postopku, in ne v nepravdnem postopku.

Ni sprejemljivo, da se iz sankcioniranja izvzame družbenike, poslovodje in nadzornike malih in mikro družb, saj prav v teh največkrat prihaja do zlorab insolventne zakonodaje.

Državni svet opozarja, da novela zakona pušča številna odprta vprašanja :

• Predlagane zakonske rešitve ne odgovarjajo na številne življenjske situacije, saj se iz sankcioniranja izpušča holdinge, ustanovitelje slamnatih podjetij, pa tudi tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni in kaznovani za preprodajo drog, posredovanje pri prostituciji, organiziranje hudodelskih združb, ipd. Slednji lahko brez kakršnih koli ovir še naprej odpirajo nova podjetja.

• Zakonska novela dopušča možnost zlorab, saj se bodo začela ustanavljati mikro podjetja, in bodo le ta ustanavljala, vodila in nadzirala velike in srednje gospodarske družbe.

• Ne predvideva se rešitev, če se v insolvenčnem postopku znajde ena izmed gospodarskih družb, v kateri ima svoj delež tudi Republika Slovenija. Po črki zakona bodo morale biti Republiki Sloveniji v primeru, da gre ena od družb, kjer je Republika Slovenija ustanoviteljica ali družbenica, v insolvenčni postopek, odvzete glasovalne pravice.

• Zakon ne more določiti presumpcije krivde osebe, ki je izpolnjevala svoje zakonske obveznosti in ravnala skladno z zakonitimi postopki samo zato, ker je bil nad gospodarskim subjektom uveden eden izmed postopkov insolventnosti ali prisilnega prenehanja.

• Zastavlja se vprašanje, kdo bo pripravljen prevzeti vodenje gospodarskih družb v težavah.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Borut Meh.