Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C)

Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 9. 3. 2006, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji, dne 6. 3. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C)

Obrazložitev:

Državni zbor je na 14. seji, dne 6. 3. 2006, sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih.

Državni svet poudarja, da je Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti na 40. seji, 1. 2. 2006, obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih in ga ni podprla. Komisija je nasprotovala sprejemu predloga zakona, ker bi moral biti vložen po rednem postopku, saj gre za zelo pomembno vsebino, s katero bi morala biti seznanjena širša zainteresirana javnost. Po mnenju komisije se s predlogom zakona neargumentirano širi krog upravičencev, zmanjšuje pomen in vloga vojnega veterana in zapostavlja vrednote, ki naj bi bile vodilo pri podeljevanju tega statusa dejanskim upravičencem. Komisija je predlagala, da se v predlogu zakona reši financiranje Zveze združenj borcev NOB, ker z razveljavitvijo zakona o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije le-ti ne bodo več imeli zagotovljenih sredstev za svoje delovanje.

Državni svet ugotavlja, da v postopku sprejemanja zakona pripombe komisije državnega sveta za družbene dejavnosti niso bile upoštevane.

Državni svet meni, da sprejeti zakon uveljavlja v 1. in 8. členu sporno sklepanje pogodb in predpisovanje natančnejših meril za financiranje dejavnosti društev oziroma zvez vojnih veteranov, ki bo v pristojnosti ministra. Merila in kriteriji za financiranje dejavnosti društev in zvez vojnih veteranov iz državnega proračuna bi morali biti opredeljeni v samem zakonu.

Poleg tega državni svet opozarja na dejstvo, da je vsebina določb 1. člena sprejetega zakona v neskladju z določili zakona o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Prav tako določbe 1. člena niso časovno usklajene z začetkom uveljavitve financiranja društev oziroma zvez vojnih veteranov po tem zakonu. Sprejeti zakon krči obseg financiranja dejavnosti Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, za katere je zakonodajalec v letu 1990 predvidel, da je takšnega družbenega pomena, da mora država za njeno delovanje zagotoviti sredstva.

Sprejeti zakon bo tako pristojnemu ministru omogočil, da ukine financiranje določenih dejavnosti Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Pri tem je potrebno poudariti, da je Vlada Republike Slovenije z rebalansom državnega proračuna za leto 2005 in za leti 2006 in 2007 to že storila, ne da bi upoštevala zakon o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v okviru podprograma državnega proračuna za financiranje programov veteranskih organizacij Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije znižalo sredstva kar za 72.376.000 tolarjev, v proračunih za leti 2006 in 2007 pa indeksov na tako znižani postavki ni povečalo.

Pri tem je potrebno poudariti, da imajo borci narodnoosvobodilne vojne Slovenije poseben položaj oz. posebno varstvo, ki jim je zagotovljeno z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1-6/91). Zato državni svet predlaga, da se črta 9. člen zakona, ker je z ustavnim zakonom priznan poseben položaj in zagotovljeno varstvo pravic borcem narodnoosvobodilne vojne Slovenije, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev in uživalcem vojaških pokojnin in s posebnim zakonom zagotovljeno delovanje in financiranje Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in tako ni ne pravne podlage ne vsebinskih argumentov, da bi posegali v te pravice.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rado Krpač.