Mnenje k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010 na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava

 Državni svet predloga zakona ne podpira.

Predlog zakona ohranja osnovno organizacijsko strukturo, ki jo spreminja po vsebini in pristojnostih v skladu s predlogi in zahtevami pravnega reda EU, obstoječo dobro prakso v Republiki Sloveniji in državah EU in izkušnjami subjektov, ki zagotavljajo izvajanje javne službe, da zagotovi optimalno delovanje organizacije v vsebinskem in poslovnem delu. Zakon ne spreminja rešitev, ki so bile uvedene v zakon do sedaj in ki so bile v praksi uspešne.

Cilji predloga zakona so zagotoviti vsebinsko in poslovno izboljšanje izpolnjevanja namena, zaradi katerega je javna radiotelevizija ustanovljena, vnos pravil enotnega pravnega prostora EU in sodišč EU, dopolnitev zakonskih rešitev, neusklajenih s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red. Predlog uvaja institute, kot so način imenovanja predstavnikov upravičencev v organe, kriterije za določanje višine prispevka, večjo neodvisnost zaposlenih od plačnega sistema javnega sektorja in kriterije za zagotovitev večje avtonomnosti in neodvisnosti javne radiotelevizije.

Poglavitne rešitve temeljijo na načelih institucionalne avtonomnosti in uredniške ter finančne neodvisnosti (večja avtonomija javnega servisa v odnosu do centrov politične in kapitalske moči na področju informiranja in ustvarjanja programskih vsebin), gospodarnosti in tehnološke odličnosti (večja učinkovitost poslovanja, usmerjena v večjo kakovost programov in hitrejše uvajanje novih tehnologij in storitev ter večjo dostopnost vsebin za posamezne ciljne skupine), finančne preglednosti (dopolnitev zakonskih rešitev, ki niso usklajene s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red s poudarkom na preglednosti delovanja javne radiotelevizije in preprečevanja podeljevanja nedovoljenih državnih pomoči).

Predlog zakona prinaša naslednje spremembe: statusno preobrazbo javnega zavoda v osebo javnega prava posebnega nacionalnega in kulturnega pomena; povečuje se jasnost pristojnosti, odgovornosti in učinkovitosti. Nova statusna rešitev omogoča prenos premoženja v last RTVS, njegovo lažje upravljanje, pod določenimi pogoji omejeno s soglasjem Vlade RS; število članov Sveta RTVS se z 29 članov zmanjšuje na 15, in sicer: dva imenuje predsednik Republike Slovenije (enega na predlog narodnih skupnosti v Sloveniji, enega na predlog registriranih verskih skupnosti); Državni zbor imenuje pet članov (prek javnega razpisa iz organizacij civilne družbe; prej jih je imenoval 21); po enega SAZU, Nacionalni svet za kulturo Republike Slovenije, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij Slovenije, Rektorska konferenca Republike Slovenije; tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni na RTVS na neposrednih volitvah (zastopane so informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika); število članov Nadzornega sveta se zmanjša z 11 na sedem (Državni zbor imenuje tri člane, najmanj enega na predlog opozicije, dva člana imenuje Svet, po enega Vlada in Svet delavcev RTVS); upravo RTVS sestavlja pet članov, Svet RTVS na predlog Nadzornega sveta imenuje generalnega direktorja, ostale člane uprave pa na predlog generalnega direktorja; uslužbenci RTVS ne bodo več javni uslužbenci in RTVS prispevek se letno spreminja v skladu z indeksom rasti cen.

Državni svet opozarja na določena vprašanja in dileme ter nedorečenosti, ki temeljijo na spremembi statusa zavoda, na razmerju med dejavnostmi in vsebinami zavoda javnega ter med dejavnostmi in vsebinami zavoda tržnega značaja, statusa in pravic zaposlenih ter vpliva politike na izbiro urednikov in svobode pri določanju in vodenju njihove programsko-uredniške politike ter pomena nacionalne RTVS za nacionalno identiteto.

Državni svet ugotavlja, da je sedanji Zakon o RTVS treba popraviti oziroma dograditi. Predlog novega zakona pa bolj opisuje tendence zakona kot pa jih določneje definira, zato so možnosti "sivih con", saj iz predloga zakona ni povsem jasno, kako se bo upravni organ odzval na povezovanje in upravljanje dejavnosti, ki zagotavljajo status zavoda kot posebnega nacionalnega in kulturnega pomena in tržne dejavnosti. Državni svet opozarja, da ni enoznačne in splošne formule za umeščanja nacionalne RTV v državah, saj je njen status zelo povezan z odzivnostjo okolja oziroma javnosti, kateremu je njen radijski in televizijski program namenjen. Zato Državni svet ocenjuje, da bi morali pred spremembami zakona narediti celostno interdisciplinarno raziskavo, ki bi to odzivno okolje analizirala ekonomsko, sociološko, antropološko, politološko itd. Tak celostni pristop bi trdneje opredelil pogoje, kriterije in standarde, po katerih bi zakon prinesel bolj ustrezne in kakovostne rešitve.

Državni svet je zato predlagan status "dvoživke" ocenil za problematičnega, ker to pomeni, da bi se v istih programih izmenjavale nekomercialne ("javne") in komercialne ("tržne")  vsebine (oddaje), kar bo povzročalo nelojalno konkurenco znotraj same hiše. Nekomercialni programi (kulturni, izobraževalni, znanstveni ipd.) se bodo morali umikati komercialnim v manj privlačne termine (popoldan in pozno zvečer, kar se dogaja že sedaj). Posledično bo konkurenčnost povzročila sistemski konflikt tudi med zaposlenimi, saj bo sodelovanje pri nastajanju komercialnega programa privlačnejše (npr. popularnost, materialne koristi ipd.). Državni svet se zaveda, da komercialni oziroma tržni program obstaja na RTVS že sedaj, in opozarja, da že izriva nekomercialne vsebine. Novi zakon pa bo to povsem legitimiral in legaliziral. Prišlo bo tudi do prelivanja sredstev iz naročnine v tržni del, saj bo šlo za iste prostore, isto tehniko in v veliki meri iste ljudi.

Državni svet poudarja, da v predlogu zakona manjkajo definicije določenih pojmov, zlasti pri opredelitvi statusa zavoda, ki bo imel najpomembnejše posledice pri njegovem delovanju. Glede na to, da 2. člen navaja, da je "RTV Slovenija samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena", kot kaj bo RTVS vpisana v sodni register, kot gospodarska družba ali kot javni zavod. V 7. členu predlog omenja 90-odstotno ozemeljsko pokritost z nacionalnim televizijskim in radijskim programom. Državni svet meni, da bi moral biti cilj zakona 100-odstotna pokritost, še zlasti, ker zakon sam precejšnjo pozornost namenja tudi tehnološkemu razvoju. V 16. členu predlog govori o dejavnosti, ki ni javna služba in ki jo lahko opravlja RTVS ali pravna oseba, ki jo ustanovi RTVS. Državni svet pri tem izpostavlja dilemo o odgovornosti za delovanje te pravne osebe, ki se bo ukvarjala s tržno dejavnostjo, kdo bo njen lastnik in kako bo to vplivalo na razmerje do dejavnosti javnega interesa v okviru javne službe oziroma ali ne bo povzročilo dodatnega konflikta zaradi konkurenčnosti znotraj iste hiše.

17. člen določa sestavo in vlogo Sveta, pri čemer Državni svet predlaga, da naj bo  Svet vendarle neodvisen od politike. Imenovanje članov s strani Državnega zbora bo nadaljevalo tradicijo političnega vpliva na delovanje in programsko ustvarjanje RTVS ne glede na dobronamernost samega postopka izbire in imenovanja, saj je po svojem izvoru in položaju Državni zbor najbolj politično telo. In še, kako bo lahko politično telo presojalo strokovno usposobljenost kandidatov. Državni svet zato predlaga, da naj zakon določi, kateri subjekti bodo zastopani v Svetu in ti subjekti naj sami imenujejo svoje predstavnike. Med subjekte (predlagatelje) naj zakon določi tudi Državni svet, ki imenuje v Svet RTVS enega člana izmed članov Državnega sveta. Državni svet podpira, da Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ponovno postane subjekt predlagatelj, ki imenuje v Svet RTVS enega člana iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij. Svet naj vključuje tudi skupnega predstavnika tako imenovane žive kulture (društev pisateljev, dramskih in filmskih umetnikov-ustvarjalcev) oziroma mora izboljšati sorazmerno zastopstvo različnih subjektov, ki so ustvarjalni in vsebinski ter kritični dejavniki opredeljevanja nacionalne identitete. Državni zbor kot formalni prostor imenovanja oziroma volitev ni potreben, saj vpliva na selekcijo na podlagi političnih kriterijev.

Državni svet zagovarja stališče, da bi moral predlog še posebej poudariti ustvarjanje znanstvenih vsebin, otroških in mladinskih programov, posebno pozornost mora zakon nameniti obstoju in ustvarjanju slovenske radijske in televizijske avdiovizualne produkcije (TV film, radijska igra, radijska pravljica, kritika s področja različnih umetnosti), saj je RTVS edina hiša, ki je bila ustanovljena za to, da neguje in vzpodbuja slovensko ustvarjalnost na področju avdiovizualne umetnosti. Predlog mora tudi glasbeno in koncertno dejavnost opredeliti kot javno službo oziroma kot dejavnost javnega pomena. Predlog zakona odpira dilemo med pomenom kakovosti programskih vsebin in njihovo kvantiteto oziroma gledanostjo. Državni svet posebej opozarja, da je RTVS osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, in takšen vsebinski status mora ohraniti tudi v prihodnje.

Državni svet tudi meni, da predlog zakona premalo določno opredeljuje odnos RTVS do lokalnih programov, ki sodijo v sklop javnega interesa in dopolnjujejo vsebine nacionalnega interesa ter s tem programsko celoto.

Državni svet svoje stališče do statusa in pravic zaposlenih na RTVS opira zlasti na opozorila predstavnikov zaposlenih (sindikatov in sveta delavcev RTVS), ki so opozorili na ponovne spremembe njihovega statusa, ki so sicer z novo sistemsko plačno zakonodajo postali javni uslužbenci, s čimer se je njihov plačno-pravni položaj ustrezno izboljšal in postal preglednejši. S predlaganimi spremembami pa bodo prešli pod zavodsko kolektivno pogodbo, sklenjeno med upravo in reprezentativnimi sindikati. Državni svet poudarja, da mora jasnost prehodnih določb zakona omogočiti neboleč prehod v nov sistem oziroma omogočiti zaposlenim, da ohranijo pravice in odgovornosti v zvezi s svojim delovnopravnim statusom in ustrezne pogoje za strokovno izpopolnjevanje ter napredovanje.

Glede na to, da predlog zakona uvaja "odgovornost, transparentnost in učinkovitost", Državni svet meni, da mora zakon jasno določiti, kaj ali kdo bo določal kompetentnost pri doseganju omenjenih načel in kdo bo to nadziral ter korigiral. Državni svet je kot ključno dilemo predloga zakona, ki po besedah predlagatelja uvaja nov model organiziranosti javnega zavoda kot "sui generis", izpostavila zlasti upravljavski odnos med javnim in tržnim znotraj istega zavoda.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.