Vprašanje Tonija Dragarja v zvezi s pridobitvijo vodovarstvenih projektnih pogojev

Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobitvijo vodovarstvenih projektnih pogojev in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja se glasi:

Ali mora investitor gradnje objekta ponovno pridobiti vodovarstvene projektne pogoje soglasodajalcev, čeprav so bili s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta že pridobljeni?

Obrazložitev:

Investitorji se v praksi srečujejo s pravnim zapletom, ki ga je povzročilo tolmačenje upravnega organa, ko odloča o vodovarstvenih pogojih gradnje objekta, posledično pa je v ta zaplet vpletena tudi lokalna skupnost kot nosilka urejanja prostora.
V skladu z določbo drugega odstavka 49b. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B) pridobi investitor gradnje objekta projektne pogoje soglasodajalcev k projektnim rešitvam že s samim dejstvom sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), kajti vsi soglasodajalci so bili  že do takrat pozvani, da za to območje oblikujejo svoje pogoje za gradnjo.
Z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije (Uradni list RS, št. 89/08) pa je bila dvoumno urejena raba teh določb v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, in sicer jo upravni organi uporabljajo tudi za tiste objekte, kjer je bil že sprejet prostorski akt in so bili vodovarstveni projektni pogoji v temu aktu že pridobljeni. Težava nastane v trenutku, ko so obveznosti iz dveh aktov različne.  Investitorji se znajdejo v zapleteni situaciji, saj so se namreč zanesli na določila prostorskega akta, ki vsebujejo tudi že vodovarstvena soglasja.

Določila Uredbe tako upravni organi retroaktivno  - po že končanem postopku sprejema občinskega prostorskega načrta - uporabljajo v postopku in s tem močno ovirajo razvojne projekte občin, ki so bili veljavno sprejeti.

Ker je Uredba hierarhično nižji splošni akt in ker prehodne določbe tega akta tovrstne situacije ne urejajo, prosim za pojasnilo in odgovor zgoraj navedenih organov.

                              * * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovorita.