Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo |
|
Datum odgovora: 23. 3. 2007
Na sedež Nadzornega organa Galileo (GSA) knadidira 11 držav članice EU. Vse države kandidatke izpolnjujeo formalne pogoje in zadovoljujejo kriterije za dodelitev sedeža omenjene agencije. Gre za zelo prestižno institucijo in število prijav kaže na močan interes. Mnoge od t.i. starih držav članic so tehnološko in poslovno zelo angažirane v projektu "Galileo" in so tudi zaradi tega močno zainterisirane za sedež GSA. T.i. nove članice (poleg Slovenije še Češka in Malta) svojo kandidaturo opirajo tudi na sklep Evropskega sveta iz l. 2003, po katerem naj bi imele t.i. nove članice prednost pri dodeljevanju sedežev evropskih agencij. Slovenija je podala zelo konkurenčno ponudbo glede pogojev, ki jih je pripravljena zagotoviti. Ponudba, med drugim, zajema časovno omejen brezplačni najem zgradbe, ki bi jo v ta namen zgradili v tehnološkem parku v Ljubljani. Pomembno vlogo igra tudi izpolnjevanje varnostnih kriterijev in prometne povezave. Slovenija že od jeseni lanskega leta intenzivno deluje za pridobivanje podpore svoji kandidaturi. Po do sedaj zbranih informacijah ima enakovredne možnosti za uspeh kot večina držav kandidatk. Med t.i. novimi članicami sta enakovredna kandidata Češka in Slovenija. Izpolnjevanje kriterijev, posebno varnostnih, bo pomembno, kljub temu pa bo odločitev sprejeta na politični ravni. Po zasedanju Evropskega sveta v marcu 2007 odločitev o sedežu še vedno ni znana. Nemško predsedstvo se trenutno bolj zavzema, da se odločitev prestavi na čas po koncu svojega predsedovanja, tako da bo po vsej verjetnosti odločitev o sedežu GSA prepustilo portugalskem predsedstvu. Tehnologija povezana z Galileom i satelitskimi sistemi predstavlja eno izmed pomembnejših vzvodov gospodarske rasti v Evropski uniji. Tako kot je internet pred petnajstimi leti spremenil razmišljanje posameznikov in močno vplival na gospodarstvo, se pričakuje, da bodo tak učinek imele tudi s sateliti povezane tehnologije, ki bodo omogočale visoko raven storitev in dodatno varnost ter ugodje državljanov v različnih segmentih, kot so promet, medicina, rekreacija itd. Skoraj da ni področja, kjer ni možno predvideti uporabe novih tehnologij. Lokacija sedeža te pomembne institucije bi pomenila veliko pridobitev za Slovenijo, za njeno prepoznavnost v EU in svetu. Hkrati bi predstavljala tudi pomemben dejavnik za razvoj visokih tehnologij pri nas in za prihod tujih podjetij, ki bi želela priti v bližino sedeža nadzornega organa. V slovenskem gospodarstvu vlada interes za bodoče aplikacije Galilea in vlada želi s kandidaturo za sedež GSA prispevati k ustvarjanju dobrih pogojev za gospodarski razvoj, ki bi temeljil tudi na visokih tehnologijah. Slovenija v tem trenutku ne kandidira za sedež nobene druge evropske agencije in se je osredotočila na kandidaturo za sedež GSA. Vlada izvaja številne aktivnosti za pridobivanje podpore pri državah članicah. Te aktivnosti se odvijajo tako na strokovni kot tudi na politični ravni.
dr. Dimitrij Rupel |
Povezane vsebine | |
![]() |
Vprašanja Marka Juvančiča glede evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo |