Odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Državnega sveta Republike Slovenije o prodajah državnega premoženja

Datum odgovora: 6. marec 2008

Državni svet RS (DS) je Vlado RS (VRS) in Državni zbor RS (DZ) pozval, da se opredelita do pobude o prodajah državnega premoženja, ki jo je sprejel na 2. seji dne, 9.1.2008.

VRS je pobudo proučila in podaja naslednja pojasnila:

V okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki jih je VRS sprejela 3. novembra 2005, je v sklopu ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema predvidena usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti RS, ki imajo velik tržni delež na domačem trgu (telekomunikacije, banke, zavarovalnice...). Poudariti je potrebno, da je v vseh naložbah, ki so za Republiko Slovenijo strateškega pomena, predvidena ohranitev kontrolnega paketa (25%+1 delnico) v državni lasti, kar Republiki Sloveniji (RS) zagotavlja ohranitev vpliva na ključne strateške odločitve.

Glede postopkov prodaje bi radi opozorili, da je osnovni pogoj, da se naložbe v lasti RS sploh lahko prodajo, umestitev le-teh v letni odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja (odlok), ki ga vsako leto obravnava in sprejme DZ hkrati z državnim proračunom. Pri tem bi radi izpostavili, da strateške naložbe kot so Luka Koper, SŽ, Aerodrom Ljubljana in druge strateške naložbe niti v preteklih letih niti v letošnjem sploh niso bile oziroma niso umeščene v odlok, zato ne tečejo nikakršni postopki prodaje omenjenih naložb. 

DS v pobudi navaja predlog, da bi se Kapitalsko družbo (KAD) in vse ostale naložbe v neposredni in posredni lasti Republike Slovenije preneslo v neposredno last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), s čimer bi se pomagalo reševati problem pokojninske blagajne, hkrati pa naj bi se na tak način država umaknila iz dnevne politike in gospodarstva.

Potrebno je poudariti, da je KAD v preteklosti predstavljala notranje organizacijsko enoto ZPIZ, s spremembo pokojninske zakonodaje leta 1996 pa je svoje delo nadaljevala kot Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Z dnem uveljavitve Zakona o javnih skladih leta 2000 pa se je sklad preimenoval v Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Njen osnovni namen pa je ravno zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer z upravljanjem lastnega premoženja, ki ga je pridobila v postopkih lastninjenja družbenega premoženja.  Navedeno preoblikovanje KAD je posledica omenjene pokojninske reforme v luči demografskih trendov (naraščajoče število upokojencev in zmanjševanje števila zaposlenih ljudi) in vse bolj izstopajoče problematike zagotavljanja sredstev za  pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prihodnosti. Trenutno si KAD prizadeva za umik iz gospodarstva v časovnem okvirju, ki ga določa sklep vlade o umiku države iz gospodarstva, hkrati pa poteka proces preoblikovanja KAD v portfeljskega vlagatelja.

Republika Slovenija ima poleg KAD v posredni lasti premoženje tudi preko Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki je tako kot KAD, lastno premoženje v upravljanje pridobila  v postopkih lastninjenja družbenega premoženja. Njen osnovni namen je poravnavanje obveznosti upravičencem iz naslova denacionalizacije, zaplemb premoženja in vojnih odškodnin. Opozoriti pa je potrebno, da je rok opravljanja dejavnosti SOD odvisen od nastanka omenjenih poravnalnih obveznosti. Predvideno je, da se bodo ti postopki zaključili do leta 2012. Tako kot KAD si tudi SOD prizadeva za umik iz gospodarstva v časovnem okvirju, ki ga določa sklep vlade o umiku države iz gospodarstva.

Iz navedenega je razvidno, da se s premoženjem, ki ga ima Republika Slovenija v posredni lasti preko KAD in SOD, profesionalno upravlja, donosi pa so določeni za točno zakonsko opredeljene namene (sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter sredstva za poravnalne obveznosti). Tako bi prenos tega premoženja na ZPIZ predstavljal grob poseg v obstoječi sistem upravljanja s premoženjem s strani specializiranih družb za točno določene namene, hkrati pa bi glede na zgodovinski razvoj KAD predstavljal nelogični korak nazaj v preteklo ureditev, ki se je že izkazala kot neprimerna in v nobenem pogledu ne bi predstavljal umika države iz gospodarstva.

Posebni zakon (lex specialis) bi sicer lahko določil, da se del premoženja prenese na določeno pravno osebo, v konkretnem primeru na javni zavod. Pri tem pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da takšna ureditev tako iz sistemskega vidika kot tudi iz vidika racionalnega upravljanja premoženja ne bi predstvaljala primerne rešitve. Hkrati pa bi predstavljala tudi neskladje z Zakonom o javnih financah, ki določa, da javni zavodi ne smejo imeti kapitalskih naložb,  saj poslanstvo javnih zavodov ni upravljanje podjetij temveč izvajanje javnih služb. Morebitni primanjkljaj ZPIZ se financira iz državnega proračuna, zato je primerno, da VRS, ki je pooblaščena za upravljanje s premoženjem države, v skladu s svojimi pristojnostmi ohrani nadzor nad poslovanjem KAD in SOD.

Vlada  RS si prizadeva za postopen, premišljen in pregleden umik države iz gospodarstva (naložbe v neposredni lasti države). V strateških naložbah, kot že omenjeno, pa je predvideno zmanjšanje lastništva države na najmanj 25%+1 delnico, kar državi še omogoča vpliv na ključne odločitve pri upravljanju. Pri postopkih prodaje je potrebno omeniti, da le-ti potekajo v skladu z Zakonom o javnih financah in podzakonskimi akti, ki to področje urejajo, pri čemer sta osnovni vodili načelo enakega obravnavanja ponudnikov in načelo preglednosti. Namen uporabe kupnine iz naslova prodaje državnega premoženja pa opredeljuje 74. člen Zakona o javnih financah. In sicer določa, da se kupnina od prodaje kapitalskih naložb države uporabi za plačilo dolgov v računu financiranja. Pri tem pa je potrebno pojasniti, da v kolikor taka uporaba kupnine ni smotrna (v primeru, da je obstoječe financiranje dolga ugodno), se le-ta izkazuje v računu finančnih terjatev in naložb proračuna, kjer se z njo upravlja v skladu z načeli gospodarnosti in učinkovitosti in povečuje njeno vrednost z obrestmi.