|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 4. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 12. marca 2003. Seja se je pričela ob 12,12 uri in se zaključila ob 18,13 uri. Predsednik je pričel 4. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
* * * Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade. - - - O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja. S sklicem dne 26.2.2003 so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
UMIK Na predlog Komisije Državnega sveta za družbene dejavnosti je predsednik predlagal, da se točka
umakne iz dnevnega reda današnje seje. Kratko obrazložitev je podal predsednik Komisije za družbene dejavnosti dr. Zoltan Jan. Predsednik je dal predlog, da se
umakne z dnevnega reda. Predlagan umik je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
DNEVNI RED: Na predlog Komisije za politični sistem in dogovora na Kolegiju predsednika državnega sveta je predsednik predlagal spremembo imena 3. točke sklica 4. seje državnega sveta. Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli prečiščen dnevni red.
Predlagan dnevni red je bil sprejet soglasno (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda: Zapisnik 3. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko dne 28.1.2003. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 3. seje glasujejo. Zapisnik 3. seje je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda: S pošiljko dne 28.1.2003 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport glede postopka vračanja športnih objektov OŠ Semič. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12.3.2003, v skladu s 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93,14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z vrnitvijo športnih objektov Osnovne šole Semič ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L EP Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi:
O b r a z l o ž i t e v : Občina Semič od leta 1995 neuspešno poskuša urediti lastniška razmerja na športnih objektih ob Osnovni šoli v Semiču (polovica igrišča in telovadnica s pripadajočim zemljiščem). Telovadnica zaradi brezbrižnosti formalnega lastnika vidno propada, okolica, kjer bi lahko zgradili prepotrebne dodatne športne objekte, pa ostaja neurejena. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so naši predniki v Semiču zgradili tri domove: gasilski, orlovski in sokolski dom. Sokolsko društvo Semič je leta 1934 dobilo svoje zemljišče v bližini takrat nove osnovne šole in 2. avgusta 1936. leta odprlo nov večnamenski sokolski dom, ki je bil zgrajen s prispevki in delom prebivalcev takratne občine. Prva dva domova sta ostala v lasti Občine Semič, sokolski dom (po drugi svetovni vojni imenovan partizanov dom) pa je prešel v formalno lastnino Športne unije Slovenije. Preureditev večnamenskega sokolskega doma v telovadnico je v šestdesetih letih financirala Iskra Semič oz. V njej zaposleni delavci. V sedemdesetih letih smo krajani na čelu s športnim društvom Partizan uredili asfaltno igrišče med telovadnico in šolo. Obsežna in nujna (v telovadnici se je zaradi dotrajanosti porušil strop in uporaba objekta je bila življenjsko nevarna) adaptacijska dela v telovadnici je leta 1991 financirala takratna skupna Občina Črnomelj. Igrišče, ki je bilo dejansko že neuporabno (dotrajana asfaltna prevleka in ob večjem deževju zalitje z blatom) je leta 1996 obnovila občina Semič. Ocenjujemo, da znaša sedanja vrednost obeh investicij 45.000.000 SIT. Ves čas je vzdrževanje in obratovalne stroške telovadnice in igrišča (čiščenje, ogrevanje, elektrika, komunalne storitve, hišništvo, ipd.), kakor tudi delo športnega društva Partizan financirala izključno Občina Črnomelj in kasneje njena pravna naslednica Občina Semič. V času pouka je prostore telovadnice uporabljala za športno vzgojo Osnovna šola Semič, s pričetkom šolskega leta 2002/2003 pa šola telovadnice več ne potrebuje. Športna dvorana je, po odpovedi uporabe za potrebe osnovnošolskega izobraževanja, ostala brez ogrevanja, saj je bil sistem ogrevanja priključen na šolsko kurilnico in tudi ostali obratovalni stroški sedaj ostajajo neplačani. Ugotavljamo, da je nujna zamenjava podov, vseh oken in beljenje vseh prostorov v telovadnici ter ureditev okolice oziroma izgradnja novih potrebnih športnih površin (igrišče za odbojko, balinišče in steza za skok v daljino). S sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena v občini Semič (Ur.l. RS, št. 23/99), izdanim na podlagi 64. Člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98), smo med drugimi določili za športne objekte občinskega pomena tudi športne objekte na parc. št. 183/1, 183/3 in 491, vse k.o. Semič, t.j. igrišče in telovadnica partizan ob osnovni šoli v Semiču. Ta sklep je Športna unija Slovenije na Upravnem sodišču Republike Slovenije izpodbijala z obrazložitvijo, da lokalna skupnost lahko določi za športne objekte občinskega pomena samo tiste, ki so bili do takrat družbena lastnina, ne pa tudi tiste, ki so v zasebni lasti, saj na njih že obstoji lastninska pravica. Na osnovi cenitve nam je Športna unija Slovenije predlagala, da omenjene nepremičnine odkupimo s kupnino 9.798.274 SIT (cenitveno poročilo z dne 22.03.2002: vrednost nepremičnin brez vlaganj je 9.798.274 SIT oziroma vrednost nepremičnin z vlaganji je 15.560.097 SIT): Ker je bila Športna unija Slovenije do danes le formalen lastnik navedenih športnih objektov, saj ni imela in nima niti najmanjšega odnosa do teh objektov, razen sedaj, ko hoče, da ji tisti, ki so dom in igrišče zgradili in vzdrževali, "izplačajo vrednost njenega premoženja", vztrajamo, da se športni objekti s pripadajočimi zemljišči ob Osnovni šoli Semič vrnejo občini Semič tudi v formalno lastnino, tako, da bomo lahko nadaljevali z izgradnjo novih prepotrebnih športnih objektov ter vzdrževali že zgrajene objekte kot dobri gospodarji. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 državnih svetnikov je bilo za‚ nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * S pošiljko dne 28.1.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kdaj bodo slovenski čebelarji dobili status kmeta. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal Ivan Bukovec. Razpravljal je Jože Ilc. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu s 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93,14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z ureditvijo statusa slovenskih čebelarjev ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi:
Obrazložitev: Čebelarji so v osmih letih že večkrat formalno zahtevali, da tisti, ki pridobivajo dohodek od svojih proizvodov kot ostali kmetje dobijo status kmeta. Menim namreč, da bi bila to edina prava poteza in da je potrebno z ustreznimi zakonskimi dopolnitvami problematiko rešiti na tak način, zato predlagam, da ministrstvo pripravi obravnavo problematike, da bi čebelarjem dodelili status kmeta, saj med dodatne argumente sodijo zmanjševanje deleža kmečkega prebivalstva, vedno večje zaraščanje in podobno. Ne nazadnje bi bili čebelarji kot kmetijski proizvajalci upravičeni do vseh zakonskih možnosti pri prodaji svojih izdelkov, prav tako kot kmetje, saj je veliko čebelarjev že upokojenih in potemtakem ne morejo pridobiti zakonskega statusa za prodajo svojih proizvodov. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 državnih svetnikov je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * S pošiljko dne 28.1.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede obračunavanja DDV-ja na takso za obremenjevanje vode. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal Ivan Bukovec. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu s 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93,14/99) obravnaval vprašanji državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi s plačevanjem komunalnih storitev ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Ivana Bukovca se glasita:
* * * Državni svet predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanju odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državne svetnice Petre Kersnič Ministrstvu za zdravje, kdaj bo ministrstvo pristopilo k realizaciji zaključkov posveta "Zbornice v zdravstvu". Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podlala Petra Kersnič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z realizacijo zaključkov posveta "Zbornice v zdravstvu" ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji S K L E P Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državne svetnice Petre Kersnič in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državne svetnice Petre Kersnič se glasi:
Obrazložitev: V Državnem svetu je bil 17. aprila 2002 organiziran posvet na temo “Zbornice v zdravstvu”. Namen posveta je bil pokazati, katere aktivnosti in še posebej kaj je najbolj pereča problematika v zdravstvenih zbornicah (razen Zdravniški zbornici Slovenije in Lekarniški zbornici Slovenije, ki ju Zakon o zdravstveni dejavnosti eksplicitno navaja), ki so bile ustanovljene pred 10 leti v skladu z 87. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti. V vsem tem času te zbornice niso našle skupnega jezika z dosedanjimi ministri v prizadevanjih, da se jim prizna javna pooblastila za vodenje registra ali podeljevanje licenc za samostojno delo na strokovnem področju, za opravljanje strokovnega nadzora s svetovanjem in za sodelovanje pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Med drugim so bili na posvetu sprejeti zaključki, ki so zahtevali angažiranje Ministrstva za zdravje. Ministrstvu za zdravje je bil podan tudi predlog, da skupaj z ostalimi ministrstvi pripravi in sodeluje pri izdelavi predloga krovnega zakona o zbornicah, v katerem bo transparentno urejen sistem organiziranja in delovanja zbornic v zdravstvu. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je postavil vprašanje Ministrstvu za notranje zadeve glede finančnih obveznosti lokalnih skupnosti, ki izhajajo iz 20. člena zakona o začasnem zatočišču. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z finančnimi obveznostmi lokalnih skupnosti iz Zakona o začasnem zatočišču ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi: Ali so na podlagi Zakona o začasnem zatočišču (ZZZat) naložene lokalnim skupnostim kakršnekoli finančne obveznosti, ki izhajajo iz 20. člena, IV. Poglavja - Pravice in obveznosti? O b r a z l o ž i t e v: V RS je trenutno nastanjenih samo v zbirnih centrih okrog 796 oseb, od tega v Občini Ilirska Bistrica 89, Postojna 200 in Hrpelje –Kozina 45. Število oseb, ki so nastanjene izven zbirnih centrov in po tem zakonu uveljavljajo pravice, mi ni znano. Osebe z začasnim zatočiščem v RS lahko po tem zakonu (24a.člen) pridobijo status tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje. Iz tega naslova jim pripadajo vse pravice, tudi tiste, ki so vezane na določeno participacijo. Pri tem nastanejo določene težave, saj mora lokalna skupnost (v skladu z drugo zakonodajo) kriti določene stroške (oskrba v domovih za ostarele, oskrbnine za invalidne osebe, varstvo otrok v vrtcih,…) osebam, ki imajo v občini stalno prebivališče in nimajo nobenega vira za preživljanje. Če je temu tako (temu pritrjujejo izdane fakture nekaterih ustanov), je država naložila lokalnim skupnostim finančne obveznosti, za katere ni zagotovila ustreznega vira. Slednje ni pravično, saj o podelitvi takšnega statusa tujcem lokalne skupnosti ne odločajo in je morebitno tako finančno breme naloženo samo nekaterim lokalnim skupnostim in ne celi državi kot bi bilo pričakovati *** Državni svet predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je postavil vprašanje Vladi RS glede odškodnin iz naslova vojnih reparacij za, s strani okupatorja, povzročeno škodo pogorelcem za požgane in uničene hiše in poslopja med drugo svetovno vojno. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z plačilom odškodnine za požgane domačije ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi: Kdaj bo Ministrstvo za gospodarstvo izplačalo odškodnino iz naslova vojnih reparacij za - s strani okupatorja, povzročeno materialno škodo pogorelcem za požgane in uničene stanovanjske hiše in gospodarska poslopja med drugo svetovno vojno? O b r a z l o ž i t e v: V času druge svetovne vojne so v naši občini gorele številne vasi. Tako so bili ljudje ob izgubi svojih najdražjih tudi ob premoženje, ki ga je pogoltnil ogenj. Mnogi so bili pregnani s svojih domov. S tem v zvezi se je pojavila upravičena zahteva po odškodnini za izgubo premičnega in nepremičnega premoženja izgnanih in pregnanih iz svojih domov. Ob nastajanju in sprejemanju tako imenovanih "vojnih zakonov" je bilo pričakovati, da bo čim bolj jasno opredeljeno, kdo je žrtev vojnega nasilja in zajeto tudi povračilo za povzročeno materialno škodo s strani okupatorjev in njihovih pomagačev. Zakoni so opredelili kot žrtve vojnega in povojnega nasilja vse prizadete: taboriščnike, zapornike, izgnance, internirance, delovne deportirance, begunce, ukradene otroke, prisilne mobilizirance, civilne invalide vojne, pregnance in otroke po padlih starših. Pričakovati je bilo, da bo vlada prisluhnila predlogu, da med vojne zakone uvrsti tudi Zakon o poplačilu odškodnine za gmotno škodo, ki jo je posameznikom povzročil okupator. Vprašanje povračila materialne škode je nedvomno povezano z Zakonom o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ta za žrtve vojnega nasilja že ureja izplačilo odškodnine za telesno in duševno trpljenje. Zato menim, da so zahteve upravičencev za povračilo materialne škode utemeljene in legitimne. Seveda se je pri tem potrebno zavedati, da Republika Slovenija brez dodatnih lastnih in tujih finančnih virov ni sposobna zagotoviti izplačila materialne odškodnine v njihovi realni protivrednosti. Prav gotovo je omenjena problematika tesno povezana z vprašanji pravnega nasledstva Republike Slovenije glede sklenjenih meddržavnih sporazumov, meddržavnih pogodb ter drugih sukcesijskih sporazumov med nekdanjo skupno državo ter državami naslednicami nekdanjih okupatorskih držav. Še vedno ostajajo odprta vsa vprašanja glede pravne narave sklenjenih meddržavnih sporazumov v preteklosti ter s tem povezanim občutljivim področjem bilateralnih odnosov Republike Slovenije s temi državami v luči približevanja naše države Evropski skupnosti. Vsem je znano, da si od Italije, Avstrije in Nemčije obetamo vsestransko podporo, zato bi lahko morebitne zahteve po vojni odškodnini vsa naša pričakovanja po obljubljeni podpori izničile. Ne glede na vse povedano bi naša država morala narediti vse korake, da iztirja in potem izplača vsem prizadetim odškodnine za prizadeto materialno škodo, ki jo je povzročil okupator in njegovi pomagači v drugi svetovni vojni. Vsako leto se ob številnih občinskih praznikih na dan tragičnih dogodkov in požigov vasi spomnimo na povzročeno gorje. Zato upravičeno pričakujemo od slovenske države in parlamenta, da zahtevam po popravi storjenih krivic med drugo svetovno vojno prisluhne in jim tudi ugodi. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). * * * Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je postavil vprašanje Vladi RS glede mejnega prehoda Jelšane. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z financiranjem mejnega prehoda v Jelšanah ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi: Zakaj se je vlada odločila, da tako drastično “finančno oklesti” investicijo in minimizira izgradnjo enega izmed najpomembnejših šengenskih mejnih prehodov – mednarodni mejni prehod Jelšane in obenem zanemari zagotovitev potrebne pretočnosti, ki je povezana s sedanjo neustrezno cestno povezavo? Plato MMP Jelšane je dimenzioniran preskromno in kot tak ne bo mogel zadostiti potrebam pretoka blaga in potnikov na t.i. šengenski meji. Na njej so za potrebe BIP (border inspection posts) pretoka blaga predvideni samo trije večji prehodi med njimi tudi jelšanski. Mednarodni mejni prehod Jelšane bo poleg že obstoječega tovornega prometa prevzel še vse blagovne tokove sosednjega mednarodni mejni prehod Starod. Povečan pretok blaga je pričakovati tudi proti Luki Koper in iz naslova povezovanja vseh treh severnojadranskih luk. Po izgradnji t.i. jadransko-jonske avtoceste se bo povečal tudi promet iz balkanskih držav (Grčije, Turčije, Albanije, Srbije, Črne gore, Makedonije, Kosova) in to že v roku treh let. Z vstopom Slovenije v EU je predvideno zapiranje vseh carinskih izpostav na sedanji zahodni in severni meji, kot tudi posameznih notranjih carinskih uradov. Sedanje delo vstopne in izstopne blagovne kontrole pa bodo v večini prevzeli mednarodni mejni prehod Jelšane, Gruškovje in Obrežje. Ob vsem tem je potrebno opozoriti, da bodo na tem prostoru drastično zamujale z naše strani ustrezne avtocestne povezave. Predvideni lokacijski dokument za mednarodni mejni prehod Jelšane v celoti zanemarja t.i. gospodarski del, ki je kot servisna dejavnost (carinsko posredništvo v tranzitu blaga, skladiščenje blaga, transportne manipulacije, carinjenje blaga za potrebe domačega gospodarstva - z vstopom v EU bo možno carinjenje za vse članice) že sedaj prisoten na sedanji šengenski meji (carinski terminali v Sežani, N. Gorici, na Šentilju,…) in bo kot tak tudi nujno potreben na novem mednarodnem mejnem prehodu Jelšane. Predvideni prostori namenjeni špediterjem so minimalizirani in ne zadostujejo niti sedanjim potrebam kaj šele bodočim. Objekti so v osnutku lokacijskega dokumenta tudi nefunkcionalno postavljeni. Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da sam projekt ne bo sledil zagotovitvi ustrezne pretočnosti niti znotraj samega mejnega platoja (ozka grla med mejnima prehodoma in ob vstopu s slovenske strani) niti glede ustrezne avtocestne povezave z jadransko-jonsko avtocesto, ki se bo dokončala na hrvaški strani v roku 3 let. Država tudi ni predvidela zahtevane izgradnje obvoznice mimo vasi Jelšane in Dolenje, ki ju čaka usoda Dolge vasi (več kot 7-10 km kolone). Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da pri pripravi lokacijske dokumentacije do razgrnitve država ni sodelovala z lokalno skupnostjo z namenom sinhronih aktivnosti na področju prostorskega planiranja in posledične zagotovitve skupne izgradnje potrebne infrastrukture (voda, kanalizacija, čistilna naprava,…). O tem, kje bodo nastanjene osebe, ki bodo zaposlene na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane, kje se bodo šolali njihovi otroci, kje bodo vrtci, država očitno ne razmišlja oziroma meni, da to ni njena skrb. Splošne ocene so, da tako zasnovan mednarodni mejni prehod Jelšane ne more izpolnjevati osnovnih pogojev, ki naj bi jim zadostil meddržavni mejni prehod s šengenskim režimom. *** Državni svet predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je postavil vprašanje Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport glede potreb občine Ilirska Bistrica po ustanovitvi srednješolskega centra. Predlog sklepa so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z ustanovitvijo srednješolskega centra v Ilirski Bistrici ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi: Ali ima pristojno ministrstvo namen prisluhniti zahtevam in potrebam Občine Ilirska Bistrica po ustanovitvi srednješolskega centra? O b r a z l o ž i t e v : Potreba po srednji šoli je dolgoletna želja občanov Ilirske Bistrice, oziroma nuja! Sprejem novele zakona o srednjem šolstvu nam kot obmejni in demografsko ogroženi občini daje možnost odprtja najmanj dislociranega oddelka srednje šole doma. Dejstvo, da se kar okrog 700 dijakov šola izven kraja šolanja, potrebo po samostojni srednji šoli še podkrepljuje. In kateri so argumenti ZA srednjo šolo v Občini Il. Bistrica? Naj jih naštejem le nekaj:
Presenetljivo dober odziv je tudi s strani staršev in učencev ob novici, da obstaja možnost vpisa v gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo v domačem kraju. Skoraj vsi bi se, ne glede na že uveljavljene šole v sosednjih občinah, vpisali v šolo ali enoto druge šole doma. Le manj kot desetina jih ima v zvezi s tem določene zadržke, ki se nanašajo predvsem na kvaliteto bodoče šole. Zaradi prostorske stiske že več let poskušajo srednje šole v sosednjih občinah omejevati vpis. Zadnja leta zaradi hude prostorske stiske tudi niso sposobne sestaviti takšnega urnika pouka, da bi lahko bili učenci ves čas na šoli. Običajno dijaki "proste ure" (luknje- praznine) zapolnjujejo tako, da posedajo do začetka in med poukom v raznih gostinskih lokalih. Kaj pomeni srednja šola za učence in starše? Predvsem enako dostopnost - možnost šolanja, kot jo poznajo tam, kjer te šole so. Pomeni cenejše šolanje (le tretjina jih prejema štipendije), manj stroškov za vozovnice, prehrano in domove. Pomeni uro ali dve več spanja za dijake (10-12 urna odsotnost z doma), organiziran prevoz iz vasi do šole, več časa za učenje in druge aktivnost mladih, ki jih sedaj pobere vožnja ali bivanje izven kraja šolanja. Kljub temu, da si želimo čim zgodnejše osamosvojitve naših otrok, jih (ob šolanju in bivanju drugod) na žalost prevečkrat pogoltnejo negativni vplivi mest in slabe družbe v svet zasvojenosti od drog (skoraj 80 vključenih v metadonski program in po ocenah okrog 300 odvisnikov od drog). Tudi zaradi tega si želi vsak izmed staršev imeti otroke vsaj še kakšno leto v dobi odraščanja "na očeh". Nenazadnje pomeni šolanje doma velik denarni prihranek. Znano je, da samo strošek vozovnice, za avtobus do Postojne ali Sežane za dva otroka, predstavlja več kot dve tretjini plače dobro plačanega kvalificiranega delavca v gospodarstvu naše občine – te dosegajo le 68% republiškega povprečja. In kje so še ostali stroški šolanja? Ti bistveno presegajo znesek povprečne plače v naši občini! Po ugotovitvah elaborata ima Občina Ilirska Bistrica tako kadrovske (domač pedagoški kader) kot materialne pogoje (izpraznjena in obnovljena vojašnica) za pridobitev katerega izmed srednješolskih programov. Vsekakor pa pomeni šolanje otrok doma velik prihranek tako staršem kot državi. Pri tem ne gre zanemariti številnih posrednih pozitivnih učinkov! Prav gotovo bi se delovanje srednje šole močno odrazilo v življenju obubožane, demografsko ogrožene in obmejne Občine Ilirska Bistrica. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) naj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državne svetnice Petre Kersnič Ministrstvu za zdravje za oblikovanje delovne skupine iz vseh poklicnih skupin v zdravstvu za pripravo nove zdravstvene zakonodaje. Pobudo je obravnavala komisija za družbene dejavnosti. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12.3.2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval pobudo državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z oblikovanjem posvetovalne skupine za pripravo predloga nove zdravstvene zakonodaje ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državne svetnice Petre Kersnič, da naj Ministrstvo za zdravje oblikuje posvetovalno skupino iz zdravstvenih poklicev, ki bo skupaj z ministrstvom pripravila predlog nove zdravstvene zakonodaje. O b r a z l o ž i t e v: Poklicne in sindikalne organizacije v zdravstvu smo bile z dopisom št. 022-24/01 z dne 7.12.2001 pozvane, da najkasneje do 31.1.2002 podamo svoje predloge za spremembe ali dograditev obstoječega Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravniški službi, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o lekarniški dejavnosti. Zavedajoč se, da je v desetih letih nastalo veliko število predlogov za spremembe oziroma pogojev za popolnoma nove opredelitve posameznih poklicnih skupin in določil, ki naj na novo definirajo njihovo dejavnost, smo v strokovni javnosti z veliko odgovornostjo tudi oblikovali posamezne predloge. Ker do danes zdravstveni delavci še nismo seznanjeni, na kakšen način in v kolikšni meri so naši predlogi sprejemljivi in v kakšni fazi je oblikovanje sprememb k posameznim zgoraj naštetim zakonom predlagam, da minister za zdravje oblikuje posvetovalno skupino iz vseh zdravstvenih poklicev, ki naj skupaj z ministrstvom in drugimi strokovnjaki pripravi predlog nove zdravstvene zakonodaje. Ocenjujem, da bi bilo to potrebno tako s strokovnega kot tudi organizacijskega vidika. Zavedati se je namreč potrebno, da je delo v zdravstvu osredotočeno na team – teami pa so sestavljeni iz zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, pri čemer so samostojni poklici v zdravstvu zdravnik, zobozdravnik, medicinska sestra, farmacevt, inženir radiologije in fizioterapevt. Vsi našteti odgovorno in avtonomno opravljajo svoje delo v okviru poklicnih pristojnosti, ki izhajajo iz njihove potrebne izobrazbe, pri tem pa Zakon o zdravstveni dejavnosti postavlja za odgovornega nosilca dejavnosti zdravnika. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvu za kmetijstvo in Ministrsvu za okolje, prostor in energijo glede zahteve občine Preddvor za dodelitev lovskih pravic. Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli s pošiljko 6.3.2003. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se lokalni skupnosti oziroma območju Občine Preddvor omogoči pridobitev lovnih pravic in lovišča za Lovsko društvo Kokra in Lovsko društvo Preddvor in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo proučita in nanjo odgovorita. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj čimprej proučita zahtevo, da se lokalni skupnosti oziroma območju Občine Preddvor, s površino 87 km2, omogoči pridobitev lovnih pravic in lovišča za Lovsko društvo Kokra in Lovsko društvo Preddvor. O b r a z l o ž i t e v: Čeprav je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odgovoru na gornje zahteve dne 22. 7. 2002 odgovorilo, da razširitev oziroma dodelitev delov lovišča, s katerim upravlja podjetje Kozorog Kamnik, Lovskemu društvu Kokra in Lovskemu društvu Preddvor po sedanjem zakonu ni možno in da bo to urejal novi zakon o divjadi in lovstvu, prevladuje prepričanje, da je tem lovnim območjem potrebno omogočiti enake pogoje ter delovanje za lovsko društveno dejavnost tako kot večini ostalim lokalnim skupnostim na slovenskem ozemlju. Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, ki je v državni lasti in se je ves čas ukvarjal z dejavnostjo varstva, gojitve in lova divjadi, ki je dobrina splošnega pomena in je pod posebnim varstvom države. Če se lovišče prenese Lovskemu društvu Kokra in Preddvor, se da večja pristojnost lokalnim skupnostim, saj je javno podjetje Kozorog Kamnik izpolnilo funkcijo gojitvenega lovišča. Za potrebe gojitvenega lovišča pa se naj uporabljajo državni gozdovi, zato je zahteva lokalne skupnosti upravičena. V času priprav na novo lovsko zakonodajo se naj v vsebinsko oblikovanje aktivno vključijo lokalne skupnosti - občine, ki še posebej zastopajo interese tamkajšnjega prebivalstva, kmetijstva in gozdarstva, kot legitimne predstavnike civilne družbe, ki so neposredni uporabniki naravovarstvenih področij. Iz dohodka ustvarjenega iz javnega dobra, to je komercialno podjetniškega lova, bi se morala sofinancirati lokalna infrastruktura (ceste, mostovi, pluženje), prav tako pa bi bilo s strani izvajalcev komercialno podjetniškega lova obvezno vključevanje v ostale občinske aktivnosti oziroma programe, kot se na področjih občin v to vključujejo podjetniki, obrtniki, društva in ostale institucije, kot tudi upravičeni posamezniki. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo proučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z ukinitvijo Radia 2 V Celovcu. Gospod Jožef Jeraj z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je na Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve ponovno predlagal pobudo, ki jo je komisija podprla in posredovala pristojnemu ministrstvu. Poročilo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so prejeli s pošiljko 6.3.2003. * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka na vprašanje kako bo ministrstvo zagotovilo financiranje društev v letu 2003. Gospod Anton Peršak z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je na Komisiji za družbene dejavnosti ponovno predlagal pobudo, ki jo je komisija podprla in posredovala pristojnemu ministrstvu. Poročilo Komisije za družbene dejavnosti so prejeli s pošiljko dne 6.3.2003. Razpravljal je Anton Peršak. * * * Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z zadostnimi sredstvi za uspešno delovanje Veterinarske uprave RS.
K 3. točki dnevnega reda: a) Oblikovanje stališč do vstopa v Evropsko unijo Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije v EU so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 26.2.2003. Na vprašanja je odgovarjal minister za obrambo dr. Anton Grizold. Amandma je podal dr. Alojz Križman in sicer: Predsednik je predlagal, da najprej glasujejo o tem, ali bodo o amandmaju dr. Alojza Križmana glasovali. Predlog o glasovanju je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 12 jih je glasovalo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo). * * * Predsednik je dal amandma dr. Alojza Križmana na glasovanje. Predlagan amandma ni bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 7 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti in 10 se je glasovanja vzdržalo). * * * Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji dne 12.3.2003 na osnovi prvega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93 in št. 14/99) ob oblikovanju stališč in mnenj o pristopu Republike Slovenije v EU sprejel naslednji s k l e p Državni svet podpira vključevanje Republike Slovenje v Evropsko unijo, ob tem pa:
Državni svet pa ob tem izpostavlja naslednje temeljne principe, ki bodo po njegovem mnenju vplivali na položaj Slovenije v EU in se zavzema za uveljavljanje naslednjih stališč:
Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * b) Oblikovanje stališč do vstopa v NATO Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije v NATO so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 26.2.2003. Razpravljali so Jožef Jeraj, prof.dr. Jože Mencinger, mag. Jožko Čuk, Jože Ilc, prof.dr. Alojz Križman, Doro Hvalica in prof.dr. Janvit Golob. Na vprašanja je odgovarjal Minister za obrambo dr. Anton Grizold. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji dne 12.3.2003 na osnovi prvega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in št. 14/99) ob oblikovanju stališč in mnenj o pristopu Republike Slovenije v NATO sprejel naslednji s k l e p Državni svet Republike Slovenije podpira vstop Republike Slovenije v NATO. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 11 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
K 4. točki dnevnega reda : Program dela Državnega sveta Republike Slovenije leto 2003 oziroma njegovih komisij so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 6.3.2003. Razpravljali so Doro Hvalica, prof. dr. Alojz Križman, Petra Kersnič, Marjan Maučec, Ladislav Kaluža, Jožef Jeraj in Cvetko Zupančič. Amandma je vloži Doro Hvalica in sicer:
Predlagan amandma je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme sklep: Na podlagi prvega in drugega odstavka 86.člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 44/93 in št. 14/99) je Državni svet na 4. seji dne 12. marca sprejel PROGRAM DELA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2003 UVOD Državni svet ima v Ustavi opredeljeno vlogo in pristojnosti, iz katerih izhaja tudi program dela Državnega sveta Republike Slovenije. Relativno težko je sicer opredeliti program dela le za leto dni, vseeno pa ocenjujemo, da je takšno načrtovanje potrebno, zato predlagamo, da se takšen dokument sprejme. Kljub temu, da poznate ustavne in druge določbe in načela, moramo navesti, da državni svet predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, da daje državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, ima pravico do odložilnega veta, lahko zahteva razpis zakonodajnega referenduma in lahko zahteva od državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo. Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi in lahko vloži zahtevo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. Osnovna dejavnost državnega sveta ostaja oblikovanje mnenj in stališč do predlogov zakonov, ki jih praviloma predlaga Vlada Republike Slovenije, oziroma so v drugi in tretji obravnavi v lasti Državnega zbora Republike Slovenije. Teh predlogov se državni svet loteva iz specifičnih vidikov, ki so odraz interesnega predstavništva državnega sveta. V primeru neupoštevanja pomembnejših pripomb na predloge zakonov, se bomo tudi v prihodnje posluževali instituta odložilnega veta. Praksa kaže, da se bomo morali obrniti tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije za oceno ustavnosti in zakonitosti. Drug večji sklop v programu dela državnega sveta predstavljajo teme, ki niso neposredno vezane na program dela državnega zbora, vendar posledično s svojimi zaključki nakazujejo usmeritve, ki jih bo državni svet zasledoval v zakonodajnih postopkih. To so teme, ki opozarjajo vlagatelje zakonov na pomanjkljivosti že pri oblikovanju predlogov aktov. Te teme izhajajo iz spoznanj o problemih kot jih posredujejo državne svetnice in državni svetniki in so vsekakor tudi sestavni del programa dela komisij, ki oblikujejo temeljno mnenje za obravnavo v državnem svetu. Ne glede na tematike obravnav v okviru komisij, se bo državni svet moral lotiti globalne teme o gospodarsko, politično, kulturno in skratka vsestransko opredeljeni vlogi Republike Slovenije v Evropski Uniji, v Srednji Evropi in v t.i. "evroregiji". Nobenega dvoma ni, da bodo evroregije vsestransko krojile in oblikovale slovenski gospodarski in družbeni razvoj in če ni velikega strahu pred podrejenim položajem Slovencev v Evropski Uniji, se to vprašanje lahko pojavi v Srednji Evropski skupnosti, predvsem pa se postavlja z oblikovanjem evroregije. V prvih konceptih zaznamo želje po jezikovno in sicer prevladujočih elementih nekaterih sosed, torej se moramo na novo odprtost meja primerno pripraviti. Državni svet bo moral še posebej temeljito opraviti razpravo o celotnem kompleksu zakonodaje na področju lokalne samouprave, pri čemer posebej poudarjamo način financiranja občin. Nemogoče je, da so redke občine, ki ne prejemajo finančne izravnave od države, namesto da bi bile te izjema. Posebej poudarjamo pomen skladnega regionalnega razvoja Republike Slovenije, zato bo državni svet o tem organiziral posebno razpravo, začenši z regionalnimi posveti, ki so se že pričeli z obiskoma v 13. in 15. volilni enoti. Posebej pomembno je stališče poseljenosti slovenskega podeželja in cilj obnove demografsko zapuščenih agrarnih območij. Državni svet se bo moral lotiti nekaterih globalnih gospodarsko socialnih tem, premotriti državno-razvojne prioritete ter usmeritve ekonomske in javno finančne politike, proučiti problematiko obdavčevanja gospodarskih družb, proučiti problematiko lastnega blagovnega prometa, celovito obravnavati problematiko okoljsko uravnoteženega razvoja in proučiti socialno odgovorno prestrukturiranje gospodarstva. Na področju družbenih dejavnosti mora posebej obravnavati nacionalni kulturni program, nacionalni program izobraževanja odraslih, celostno pregledati spremembe na področju zakonodaje za področje zdravstvenega varstva in nacionalni program boja proti drogam. Posebno pozornost bo posvetil poročilu o človekovem razvoju- kvaliteta življenja, ki se dotika vseh področij človekovega življenja. V celovito sestavljenem programu dela državnega sveta zavzema posebno mesto tudi problematika podjetništva, malega gospodarstva in turizma, ki predstavljajo izjemno pomembno tržno nišo v slovenskem ekonomskem sistemu. Posebno velik pomen je imel državni svet doslej na področju t.i. Civilne družbe. Dejstvo je, da imajo različne vrste civilnih in družbenih gibanj otežene možnosti za vstop v politični prostor, imajo pa ogromno znanja in tudi izkušenj. Vse to bogastvo bo državni svet še naprej dosledno vključeval v delo. Vztrajal bo, da se vsaka oblika dela, predavanje, seminar ali posvet končajo z jasno opredeljenimi stališči oziroma zaključki. Oblikovana stališča mora obravnavati pristojna komisija (po potrebi tudi državni svet) in jih, če so v skladu z mnenji svetnikov, vključiti v stališča pri obravnavi konkretne zakonodaje. Državni svet si bo moral še posebej prizadevati, da bi razširil krog gibanj Civilne družbe, s katerimi sodeluje. Doslej so vzpodbude prihajale večinoma od "zunaj", zastavlja se vprašanje zakaj ne bi državni svet tudi sam spodbudil več sodelovanja z različnimi društvi, ki niso vključena v postopek volitev članov državnega sveta in v državnem svetu nimajo svojega predstavnika. Tudi v letu 2003 bo državni svet na široko odprl vrata civilni družbi. K sodelovanju bomo povabili društva, združenja, organizacije, forume, aktive, neformalne skupine in druge oblike iniciativ državljanov, ki programsko niso vezani na politične stranke. Omogočili jim bomo postavljanje vprašanj, naslavljanje sporočil, predlogov, opozoril in pobud. Tako bodo lahko sodelovali pri oblikovanju stališč in jih z večinsko voljo skušali v skladu z zakonskimi in poslovniškimi možnostmi tudi uveljaviti. V ta namen bomo preko spletnih strani in sredstev javnega obveščanja javnost pozvali, da svoje predloge naslavljajo neposredno na državni svet. Upoštevajoč število in vsebino pobud bo državni svet organiziral "Civilno tribuno" v svojih oziroma po potrebi tudi v drugih prostorih. Državni svet se bo moral ukvarjati tudi s svojo pravno ureditvijo. Zaradi pomanjkljive zakonodaje bo moral izdelati predlog za spremembo zakona o državnem svetu, s katerim bodo odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja Računsko sodišče in do katerih so se dokopali državne svetnice in državni svetniki v preteklih dveh mandatnih obdobjih. Te zakonske pomanjkljivosti je državni svet spoznal že med dosedanjim delovanjem. Državni svet tudi v letošnjem letu nadaljuje s svojo mednarodno dejavnostjo. V preteklem mandatu je vzpostavil vrsto mednarodnih bilateralnih in siceršnjih stikov in s svojo aktivnostjo pridobil velik ugled. Državni svet se bo vključeval v razprave o pomenu drugih domov (popolnih in nepopolnih) v novi povečani Evropski Uniji. Ta razprava se je začela tudi v Madridu na srečanju Združenja evropskih senatov in se bo intenzivirala v vsem letošnjem letu. Državni svet se bo moral opredeljevati med predlogom, ki predvideva organizacijo močne, centralizirano urejene Evropske Unije in posledično tudi zahteva organizacijo drugega doma evropskega parlamenta. Na drugi strani pa so predvsem manjše države in tudi bodoče nove članice, ki si žele bolj ohlapne povezave v Evropski Uniji, v kateri neke vrste drugi dom že predstavlja Evropski svet. PROGRAM DELA KOMISIJE ZA POLITIČNI SISTEM ZA LETO 2003 Komisija za politični sistem bo obravnavala spodaj navedene zakonske predloge, ki jih bodo pripravili Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo ter Urad Vlade RS za preprečevanje korupcije, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad Vlade RS za preseljevanje in begunce ter Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, na katere bodo imeli člani komisije vsebinske pripombe:
* * * Komisija bo obravnavala tudi aktualne teme kot npr. vloga, položaj in neodvisnost državnega sveta ter volilni sistem, ki bi zagotavljal predstavnike vseh regij v državnem zboru. O morebitnih drugih predlogih pa se bo komisija predhodno dogovorila na svojih sejah.
PROGRAM KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE IN EVROPSKE ZADEVE ZA LETO 2003 Komisija bo pri svojem delu upoštevala določbo prvega odstavka 76. člena poslovnika državnega sveta in sklepa o ustanovitvi in nalogah komisij. Posebno pozornost bo v letošnjem letu posvetila:
Za dosego zastavljenih ciljev bo komisija:
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA GOSPODARSTVO V LETU 2003
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA MALO GOSPODARSTVO IN TURIZEM ZA LETO 2003 V skladu s prvim odstavkom 76. člena poslovnika državnega sveta morajo komisije obravnavati zadeve iz svojega delovnega področja in gradiva, ki jim jih dodeli v obravnavo predsednik državnega sveta. Komisija pripravi poročilo s predlogi sklepov za odločanje na seji državnega sveta ali v skladu s 56. členom zakona o državnem svetu mnenja, ki jih posreduje v obravnavo matičnemu delovnemu telesu državnega zbora. V skladu s prvim odstavkom tega člena ima komisija pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnava. Komisija obravnava v skladu z 58. členom Zakona o državnem svetu tudi pobude članov državnega sveta za predloge, mnenja oziroma zahteve, ki jih sprejema državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora.
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA LETO 2003 V skladu s prvim odstavkom 76. člena poslovnika državnega sveta morajo komisije obravnavati zadeve iz svojega delovnega področja in gradiva, ki jim jih dodeli v obravnavo predsednik državnega sveta. Komisija pripravi poročilo s predlogi sklepov za odločanje na seji državnega sveta ali v skladu s 56. členom zakona o državnem svetu mnenja, ki jih posreduje v obravnavo matičnemu delovnemu telesu državnega zbora. V skladu s prvim odstavkom tega člena ima komisija pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnava. Komisija obravnava v skladu z 58. členom Zakona o državnem svetu tudi pobude članov državnega sveta za predloge, mnenja oziroma zahteve, ki jih sprejema državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora. S področja navedenega delovnega programa vlade bo komisija predvidoma obravnavala:
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ ZA LETO 2003 Na podlagi Sklepa o ustanovitvi in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije, ki ga je državni svet sprejel na 2. seji, dne 24. 12. 2002, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripravlja predloge zahtev, predloge in mnenja v zvezi z zakoni in drugimi akti, ki jih obravnava državni svet z naslednjih področij:
Komisija obravnava pobude in vprašanja članov državnega sveta v zvezi z zadevami, ki jih obravnava in druge zadeve, za katere jo pooblasti državni svet. I) 1. Seznam zakonov in drugih aktov, ki jih bo v zakonodajni postopek predložila Vlada RS in so povezani s prevzemanjem evropskega pravnega reda
II) Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bo v letu 2003 (in tudi kasneje) prioritetno obravnavala zakonodajo s področja lokalne samouprave in širše lokalne samouprave (regije) ter regionalnega razvoja:
Komisija bo pred obravnavo zgoraj navedenih predlogov zakonov povabila predlagatelje (Vlada RS), da predstavijo delovne osnutke ter pridobila mnenje lokalnih skupnosti. Za dokončno oblikovanje stališč k predlogom zakonov bo organizirala tudi posvete z župani občin. * * * Komisija bo glede na terminski program dela državnega zbora v mesecu marcu obravnavala:
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ZA LETO 2003 I. Komisija pri svojem delu sledi zakonodajnim postopkom Državnega zbora Republike Slovenije z
PROGRAM DELA MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE ZA LETO 2003 Program dela mandatno-imunitetne komisije je v osnovnih izhodiščih opredeljen že v zakonu o državnem svetu (Ur.l.RS 44/92 ),ki v prvem in drugem odstavku 45. člena določa sestavo komisije, v 49.členu naloge komisije v zvezi z ugotavljanjem mandatov izvoljenih članov državnega sveta in v 60.členu ,ki določa način in postopek v zvezi z priznavanjem imunitete članov državnega sveta. S sklepom o ustanovitvi in nalogah komisij Državnega sveta Republike Slovenije (Ur.l.RS 10/03) je njeno delovno področje razširjeno tudi na zadeve v zvezi: V zvezi s poslovnikom državnega sveta ,je državni svet na 3.seji 22.januarja 2003 sprejel sklep s katerim je na predlog državnega svetnika dr.Zoltana Jana pozval državne svetnice in državne svetnike,da svoje morebitne predloge za spremembe in dopolnitve, pošljejo predsedniku državnega sveta. Opredeljen je bil tudi časovni rok , (30.6.03) po preteku tega roka ,bo komisija posredovala konkreten predlog. Komisija bo sprotno uvrščala na dnevni red svojih sej tudi vse druge zadeve za katere je pristojna in jo bo zadolžil državni svet . Predlagani program dela je bil sprejet z večino glasov (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda: Kolegij predsednika državnega sveta je predloge sklepov pripravil na osnovi dogovora na interesnih skupinah. Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli:
Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Razpravljali so Drago Bahun, prof.dr. Janvit Golob, dr. Zoltan Jan, Jožef Jeraj, prof. dr. Alojz Križman, mag. Dušan Semolič, Jože Stanič. Amandma k predlogu sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta, interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Amandmaja k predlogu sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta, interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Kratka pojasnila je podal sekretar državnega sveta Primož Hainz. Vodja interesne skupine lokalnih interesov Marjan Maučec je predlagal, da se sestane kolegij predsednika državnega sveta, da pripravi usklajen amandma k predlogu sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta. Predsednik je odredil 15 minut odmora, da se sestane kolegij in se pripravi uskladitveni amandma. Uskladitveni amandma k predlogu sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta so državne svetnice in svetniki prejeli na klop in sicer: (amandmaja interesne skupine lokalnih interesov)
(amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti)
Predlagan amandma je bil z večino glasov (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Predsednik je na predlog kolegija predlagal, da sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta, velja začasno in sicer do vključno 30. junija 2003. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s prejetim uskladitvenim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Na podlagi 46. in 62. člena Zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) ter 19., 23., 86. in 100. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Ur. l. RS 44/93 in 14/99) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 12. 03. 2003 sprejel naslednji S K L E P O M E R I L I H za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta 1. člen Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo poklicno, ima pravico do plače v višini, ki velja za predsednika državnega zbora, zmanjšane za 5%. Če predsednik opravlja svojo funkcijo nepoklicno, ima pravico do nadomestila v višini 60% plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno. 2. člen Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo poklicno, ima pravico do plače v višini, ki velja za generalnega sekretarja državnega zbora, zmanjšane za 5%. 3. člen Državnim svetnikom, ki opravljajo funkcijo v Državnem svetu Republike Slovenije nepoklicno, se za opravljanje funkcije v državnem svetu prizna sejnina, ki je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del sejnine se določi v višini 1/6 izhodiščne osnove za plačo predsednika Državnega sveta Republike Slovenije. Funkcijski dodatek se določi glede na stalne dolžnosti v državnem svetu in njegovih delovnih telesih. 4. člen Glede na funkcijo, ki jo opravlja član državnega sveta, so določeni naslednji funkcijski dodatki:
Članu državnega sveta pripada funkcijski dodatek samo po enem od kriterijev, in sicer po najvišjem. 5. člen Za udeležbo na rednih sejah državnega sveta in rednih sejah delovnih teles državnega sveta imajo člani državnega sveta pravico do spremenljivega dela sejnine:
Za udeležbo na sejah interesne skupine imajo člani interesne skupine pravico do spremenljivega dela sejnine v višini 3% izhodiščne osnove plače predsednika državnega sveta. Za udeležbo na sejah kolegija predsednika državnega sveta imajo člani državnega sveta pravico do spremenljivega dela sejnine v višini 3% izhodiščne osnovne plače predsednika državnega sveta. V primeru odsotnosti s seje državnega sveta ali seje delovnega telesa državnega sveta član državnega sveta ni upravičen do spremenljivega dela sejnine. Za korespondenčno sejo državnega sveta se spremenljivi del sejnine ne obračuna. Za članstvo v delovnih telesih državnega zbora in medparlamentarnih organizacijah ter v primerih, ko so člani državnega sveta poročevalci v državnem zboru oziroma njegovih delovnih telesih, so člani državnega sveta upravičeni do takšnih sejnin, kot bi jim pripadale pri delu državnega sveta. 6. člen Sklep velja od konstituiranja tretjega mandata Državnega sveta do vključno 30. junija 2003. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * Amandma k sklepu o povračilih stroškov članov Državnega sveta je podala interesna skupina interesnih dejavnosti in sicer: Amandma k 3. členu: Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "Člani Državnega sveta RS imajo pravico do povračil potnih stroškov, ko se udeležujejo dogodkov, na katere so vabljeni kot državni svetniki, ko opravljajo naloge, ki jim jih dodeli državni svet, in ko se udeležujejo dejavnosti, ki jih pripravi državni svet, državni zbor ali drug državni organ." Predlagan amandma je bil sprejet soglasno (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s prejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Na podlagi 62. člena Zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) in 23. ter 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93 in 14/99) je državni svet na 4. seji dne 12. 03. 2003 sprejel S K L E P o povračilih stroškov članov Državnega sveta Republike Slovenije 1. člen Člani Državnega sveta Republike Slovenije imajo pravico do povračila potnih stroškov, stroškov dnevnic in drugih dokumentiranih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi za udeležbo na sejah državnega sveta in sejah komisij državnega sveta. Člani interesnih skupin imajo pravico do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena za udeležbo na sejah interesne skupine, kadar se interesna skupina sestane drug dan, kot je seja državnega sveta. 2. člen Za povračilo potnih stroškov se obračuna kilometrina v višini 30% cene neosvinčenega motornega bencina (95 oktanov) za vsak prevožen kilometer. 3. člen Člani Državnega sveta Republike Slovenije imajo pravico do povračila stroškov iz prvega odstavka 1. člena za stike z volilno bazo. 4. člen Stiki z volilno bazo se organizirajo na podlagi sporazuma predstavnikov lokalnih interesov z volilno bazo. 5. člen Za potovanja v tujino v okviru mednarodnega sodelovanja so člani državnega sveta Republike Slovenije upravičeni do povračila stroškov dnevnice, potnih stroškov in drugih dokumentiranih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi. 6. člen Sklep začne veljati naslednji dan po tem, ko ga sprejme Državni svet Republike Slovenije, uporablja pa se od konstituiranja tretjega mandata Državnega sveta z dne 17.12.2002. Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 6. točki dnevnega reda: a) izvolitev dveh članov Komisije državnega zbora po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije: Na osnovi predlogov interesnih skupin sta predlagana:
Poročila interesnih skupin so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na svoji 4. seji dne 12.3.2003 sprejel naslednji s k l e p Na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Ur.l. RS, št. 49/92) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 12.3.2003 i z v o l i l za člana Komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (24 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * b) imenovanje člana v Statistični svet Republike Slovenije Na osnovi predlogov interesnih skupin je predlagana: - gospa Petra Kersnič Poročila interesnih skupin so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji dne 12. marca 2003 sprejel naslednji s k l e p na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o državni statistiki (Ur.l. RS, št. 45/95) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 12.3.2003 za svojo predstavnico i m e n o v a l gospo Petro Kersnič.Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * c) imenovanje dveh predstavnikov državnega sveta v Forum o prihodnosti Evrope Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je predlagala naslednja dva predstavnika:
Poročilo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 6.3.2003. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Kot predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije bosta v Forumu o prihodnosti Evrope sodelovala:
Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil 4. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnica in svetnikom zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
4. seja Državnega sveta Republike Slovenije |