|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||||
|
Predsednik je pričel 13. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 17.28 uri. Opravičil se je:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 4. 3. 2009 so državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- - - Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti).
Osnutek zapisnika 13. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 4. 3. 2009. Predsednik je ugotovil, da na podlagi tretjega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega sveta ni nobene pisne pripombe na zapisnik 13. seje in predlagal, da o njem glasujejo.
Zapisnik 13. seje je bil sprejet (31 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).
Temeljne usmeritve je svetnikom predstavila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. V razpravi so sodelovali Anton Peršak, Boris Šuštaršič, Rastislav Jože Reven, Drago Ščernjavič, Vincenc Otoničar, prof. dr. Jože Mencinger, Jernej Verbič, Rudi Cipot, dr. Zoltan Jan in Rajko Fajt. Na vprašanja in dileme iz razprave so odgovorili: ministrica dr. Ljubica Jelušič, Miran Bogataj in mag. Uroš Krek. Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil s temeljnimi usmeritvami in cilji v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. - - -
S sklicem 4. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za državno ureditev za poenotenje metodologije zbiranja podatkov. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo Komisije za državno ureditev za poenotenje metodologije zbiranja podatkov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da preuči možnosti za poenotenje metodologije zbiranja podatkov. Obrazložitev: Državni svet ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006) izdala Uredbo o posredovanju o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja iz leta 2005 (Uradni list RS, št. 76/05 in 119/07). Komisija za državno ureditev je bila na 16. seji 3. 2. 2009, ob obravnavi Skupnega letnega poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leto 2007, seznanjena z navedbami iz poročila: " Pričujoče poročilo izhaja iz bistveno kvalitetnejše podlage, saj so bila poročila zavezanih organov večinoma pripravljena na vnaprej pripravljenem, tipiziranem obrazcu". Ob obravnavi poročila je komisija ugotovila, da se v nekaterih primerih isti podatki zbirajo (organi lokalnih skupnosti, poročila zavodov) po netipiziranih metodologijah. Tako je bilo npr. v primeru odprave posledic zaradi suše potrebno poslati podatke po različnih metodologijah na štiri državne organe. Državni svet meni, da obstajajo možnosti za poenostavitev in poenotenje zbiranja podatkov za različne namene tako, da bi metodologija zagotavljala osnovno bazo podatkov (tipizirani podatki), ki bi jo lahko uporabili za različne namene. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori." Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - S sklicem 4. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z možnostjo avtonomnega delovanja strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal v sprejel naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z možnostjo avtonomnega delovanja strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet predlaga Ministrstvu za kulturo, da temeljito prouči možnosti avtonomnega delovanja in ustreznega vpliva strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture, še posebej v primerih, če direktorji teh javnih zavodov niso strokovnjaki s področja, za katerega je posamezni javni zavod ustanovljen in po potrebi predlaga potrebne spremembe predpisov, ki urejajo razmerja med organi teh javnih zavodov. Obrazložitev: V zadnjih letih je bilo večkrat slišati, še posebej od predstavnikov stanovskih društev s področja kulture, da v nekaterih javnih zavodih s področja kulture mnenja, stališča in predlogi strokovnih svetov niso ustrezno upoštevani. Razlogi za to so (lahko) različni. V nekaterih primerih stališč in predlogov strokovnih svetov ne upoštevajo direktorji, ki po mnenju strokovnih svetov dejavnosti zavodov preveč podrejajo drugotnim kriterijem komercialne uspešnosti oziroma pretirano uveljavljajo merilo kvantitete na račun kvalitete. Prihaja tudi do konfliktov med strokovnimi sveti in vodstvi zavodov, ki premalo upoštevajo strokovna mnenja in predloge strokovnih svetov in uveljavljajo svojo voljo, npr. direktorji, ki Niso strokovnjaki za področje dela zavoda, temveč so ekonomisti, pravniki ipd. Tak, tudi v javnosti precej odmeven primer, se je nedavno razrasel v dokaj mučen spor v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Po mnenju Združenja dramskih umetnikov Slovenije pa je do tovrstnih, čeprav od zunaj manj opaznih sporov, že prihajalo tudi v drugih gledališčih. Zato se zdi smiselno prisluhniti stališčem strokovnih oziroma stanovskih društev in združenj in proučiti možnosti za dograditev določb o vlogi in pooblastilih strokovnih svetov ter o stopnji zavezujočnosti mnenj in stališč strokovnih svetov v krovnem zakonu o zavodih ali morda v Zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori." Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - S sklicem 4. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede evrosredozemske univerze. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede evrosredozemske univerze in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:
Obrazložitev: Državni svet je ob sprejemu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu 5. 6. 2008 ugotavljal, da zakon odpira celo vrsto novih vprašanj, ki lahko močno vplivajo na naš visokošolski prostor, saj členi, ki vzpostavljajo pravno podlago za ustanovitev mednarodne zveze univerz, puščajo velik manevrski prostor za različne interpretacije. Povzroča jih predvsem določba, da je mednarodna zveza univerz kar univerza, kar je nova in nepreverjena ureditev. Zato je poudaril, da predlagatelj zakona ni pripravil predlaganih rešitev v sodelovanju z visokošolskimi partnerji (univerze in študenti), saj naj bi pri upravljanju mednarodnih zvez univerz imeli študentje z zakonom določene pravice. Državni svet je ugotovil, da predlagatelj v 1. členu zakona (novi 10a. člen) predlaga ustanovitev mednarodne zveze univerz kot nove univerze (Evro-sredozemske univerze) po naši zakonodaji, čeprav v tretjem odstavku tega člena ni določeno, da bi morala izpolnjevati pogoje, določene z veljavnim pravnim redom na področju visokega šolstva tako za njeno ustanovitev kot za vpis v razvid visokošolskih zavodov. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori." Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - S sklicem 4. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede dijaške prehrane. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede dijaške prehrane in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:
Obrazložitev: Državni zbor Republike Slovenije je meseca aprila 2008 sprejel Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, minister za šolstvo in šport pa junija 2008 Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane – dnevnega toplega obroka. Kljub precej pripombam, od katerih je bilo kar nekaj upoštevanih, smo državni svetniki podprli sprejem zakona. V medijih smo bili priča kar nekaj problemom, ki so se pojavili pri uvajanju subvencioniranja dijaške prehrane, kot smo sicer tudi napovedali v razpravi ob sprejemanju zakona, a nas žal predlagatelji zakona niso poslušali. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori." Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo in obrazložitev pobude državnega svetnika Petra Požuna za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop. Stališče Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal Boris Šuštaršič. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Petra Požuna za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet pobudo podpira in predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo preuči in v roku dveh mesecev pripravi predlog zakonodajnih sprememb na področju odvzema in presaditve delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Obrazložitev: Vprašanje privolitve za odvzem delov telesa umrle osebe je sedaj urejeno v 13. do 17. členu ZOPDCT. Iz teh določb sledi, da imamo pri nas več vzporednih sistemov privolitve z različnim upoštevanjem volje svojcev, med drugim tudi t.i. sistem domnevne privolitve v 15. členu. Prepletajo se naslednji sistemi:
Minister za zdravje je izvedbo 13. člena in delno 14. člena uredil v Navodilu o postopkih in dejavnostih na področju pridobivanja darovalcev delov človeškega telesa zaradi presaditve (Uradni list RS, št. 131/2003). Izvedba ostalih sistemov ni podrobneje urejena s podzakonskimi predpisi. Z zakonskimi spremembami bi vzpostavili domnevno privolitev pri osebah starejših od 18 let, za mladoletne in osebe brez poslovne sposobnosti pa ohranili dosedanji sistem (17. člen) z morebitnimi popravki. Pri polnoletnih osebah je ob vzpostavitvi domnevne privolitve sedanji sistem izrecne privolitve (13. člen) nepotreben, razen, če bi bila glede pogojev za odvzem vzpostavljena razlika med osebami, ki so dale izrecno privolitev in osebami, za katere se bo štela domneva privolitve. Domnevna privolitev darovalca bi bila izključena, če bi se posameznik za časa življenja pisno opredelil proti darovanju, s tem, da bi zakon predvidel vzpostavitev evidence oseb, ki se bodo za časa življenja izrecno opredelile proti posmrtnemu darovanju. V ZOPDCT-u bi bilo potrebno predvideti način zbiranja podatkov, nabor podatkov, namen in upravljavca zbirke, morebitno povezavo z drugimi evidencami (npr. registrom prebivalstva ter zbirkami podatkov s področja zdravstvenega varstva). Glede postopkov vpisa v evidenco ter glede vsebine obrazca pisne izjave o prepovedi odvzema delov človeškega telesa po smrti pa bi zakonske določbe lahko napotile na predpis ministra za zdravje. Za osebe, ki se ne bodo opredelile, bi tako ZOPDCT vzpostavil domnevo, da so možni darovalci in dovolil odvzem delov človeškega telesa po smrti. Prav tako pa bi moral omejiti krog oseb, za katere bo veljala domneva, bodisi le na državljane RS ali pa morebiti tudi na tujce z določenim obdobjem stalnega prebivališča v RS. V ZOPDCT bi predvideli tudi predhodni informativni razgovor s svojci, v katerem bi jih seznanili z dejstvom, da se umrli za časa življenja ni opredelil proti darovanju in da so glede privolitve izpolnjeni pogoji za odvzem. V kolikor bi svojci izkazali, da je umrli za časa življenja na drug način (ne z vpisom v register PROTI) izrazil svoje nasprotovanje (opcija: samo pisno), bi takšno voljo upoštevali. Pogovor s svojci bi zajemal tudi pomembne anamnestične podatke, pomembne za oceno primernosti darovalca. Spremembe ZOPDCT naj bi opredelile, da Ministrstvo za zdravje izda navodila za seznanjanje javnosti o pomenu darovanja organov po smrti zaradi presaditve drugi osebi, kar izvaja Zavod za presaditev organov in tkiv Slovenija-Transplant. Vzpostavi naj se tudi komunikacijsko mrežo med zdravstvenim osebjem in državljani darovalci ter postopke, kako naj se državljan izjasni, v kolikor ne želi biti darovalec. Državni svet ugotavlja, da imajo podobno načelo domnevne privolitve že uveljavljeno v Belgiji, Avstriji, na Hrvaškem in drugje, kjer sistem dobro deluje. Po oceni Slovenija-Transplanta bi z uvedbo načela domnevne privolitve v Sloveniji avtomatično pridobili vsaj 20 % več darovalcev. Darovanje organov lahko reši mnogo življenj in izboljša kakovost življenja mnogim bolnikom. To pa je izvedljivo samo, če je na razpolago dovolj organov za presaditev, če obstajajo ustrezna merila glede kakovosti in varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa bolezni in če so postopki učinkovito organizirani ter dostopni vsem, ki potrebujejo presaditev. Trenutno je povpraševanje po organih večje kot njihova razpoložljivost v vseh državah članicah Evropske unije. Pri naraščajočem povpraševanju po organih je razpoložljivost organov v državah članicah zelo različna, od 33,8 umrlega darovalca na milijon prebivalcev v Španiji do 1 umrlega darovalca na milijon prebivalcev v Romuniji. Le Španiji in maloštevilnim drugim državam članicam je uspelo znatno povečati število darovalcev. V letu 2008 je bilo v Sloveniji 39 darovalcev organov, na presaditev pa je čakalo okrog 160 bolnikov. Slovenija se je po številu darovanih organov umrlih darovalcev lani uvrstila nekoliko pod evropsko sredino, sicer pa se z 10 do 18 darovalci na milijon prebivalcev, v zadnjih letih uvršča nekje v povprečje Eurotransplanta. Slovenski pristop pri darovanju in presaditvah organov je dober, rezerve pa imamo v odkrivanju in pridobivanju primernih darovalcev. Delež odklonitev svojcev se počasi zmanjšuje, spodbuditi pa bi bilo treba pridobivanje primernih darovalcev v intenzivnih terapijah slovenskih bolnišnic, na podlagi predlagane spremembe zakonodaje. Ob tem ne smemo pozabiti, da je Slovenija članica Eurotransplanta in da tako sodeluje v izmenjavi organov. Temeljni namen tega programa pa je, da dobi ustrezen organ tisti prejemnik, katerega značilnosti se najbolj ujemajo z značilnostmi organa, ki je razpoložljiv ob upoštevanju kriterija strokovne nujnosti. Trenutno je največje breme na področju darovanja organov na zdravstvenih delavcih v intenzivnih enotah, ki pa so zelo zaposleni tudi z drugimi nalogami. V Zavodu RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-Transplant se zavzemajo za to, da bi v zakonodajo vključili obveznost, da se zdravniki, ki se srečajo s pacientovo smrtjo, ukvarjajo tudi z možnostjo darovanja organov tega pacienta in da so za to delo tudi plačani. Državni svet bo spremljal in se aktivno vključil v razpravo o transplantacijski dejavnosti v državi ter posebej o zakonskih spremembah, ki bi uvedle t.i. načelo čiste domnevne privolitve v nacionalno zakonodajo. Državni svet predlaga, da se problematika vzpostavitve sistema domnevne privolitve temeljito prouči in zakonsko na novo opredeli. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori." Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod. Predlog sklepa si prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Na klop so prejeli tudi Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod. Rastislav Jože Reven je obrazložil predlagana vprašanja. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasijo:
Obrazložitev: Navedeni odlok v prvem členu določa, da ima Svet zavoda po novem 7 članov, kar pomeni zmanjšanje števila članov sveta z 11 na 7. Tako zmanjšanje števila članov pomeni v prvi vrsti zmanjšanje strokovnosti samega sveta. Področje dela sveta je namreč tako široko, da mora le-ta imeti dovolj članov, ki imajo strokovno znanje in izkušnje iz posameznih specializiranih področij (ekonomija, organizacija, pravne zadeve, kadrovske zadeve, zdravstvo, psihiatrija,.). To posebno velja za predstavnike ustanovitelja, to je države Republike Slovenije. Zmanjšanje števila članov sveta zaradi zmanjšanja stroškov sejnin (50 € /člana) ni ustrezen argument, saj je ta strošek zanemarljiv napram rezultatu poslovanja oziroma napram vsem odhodkom. Nasilna prekinitev mandata sedanjemu svetu je moralna zaušnica vsem članom sveta, ki so delali po svoji vesti za najboljše pogoje in delo zavoda, ki je tako v 2007 kot tudi v 2008 dosegel zelo dobre poslovne rezultate. Tu je posebno potrebno poudariti, da so člani sveta pri glasovanju o imenovanju direktorja Psihiatrične bolnice Idrija (nadalje: PBI) odločali izključno na podlagi poslovnih rezultatov in načinov vodenja PBI ter še za en mandat potrdili dotedanjo direktorico Viktorijo Gorjup. Če bi se odločali na podlagi svojih in njene politične pripadnosti, bi bil rezultat glasovanja povsem drugačen. Obravnavani odlok diskreditira pošteno delo sedanjih članov Sveta. Tudi v odloku predpisani roki so praktično neizvedljivi: Datum odloka in njegov vstop v veljavo: 13. 1. 2009 Rok za uskladitev statuta z odlokom 30 dni po uveljavitvi odloka: 13.2.2009 Rok za izvolitev novih članov sveta: 30 dni po uveljavitvi sprememb statuta: 13. 3. 2009 Rok za uskladitev vseh splošnih aktov s statutom: 60 dni po sprem. statuta: 13. 5. 2009 Zahteva za spremembo odloka sovpada s časovnim terminom izvajanja postopkov inventure, priprave in izdelave zaključnega računa ter izdelave poslovnega računa - torej v čas, ko so vse službe polno zasedene še s temi dodatnimi deli. Poleg tega bi bilo v času od 21. 1. 2009 do 13. 2. 2009 potrebno sklicati še eno dodatno izredno sejo sveta in to samo zaradi spremembe statuta. V splošni recesiji je to samo nepotrebno razmetavanje denarja. Drugi odstavek 3. člena navedenega odloka določa: "Dosedanji člani sveta zavoda nadaljujejo z delom do konstituiranja novega sveta zavoda v skladu s tem odlokom" Drugi odstavek 4. člena se glasi: "Do uveljavitve sprememb statuta zavoda in uskladitve drugih aktov s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določbe obstoječih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom." Notranja kolizija: Poudarjen in podčrtan del drugega odstavka 34. člena izničuje drugi odstavek 3. člena. Ali drugače povedano: 11 članski svet naj dela do imenovanja novega sveta, vendar mora imeti samo 7 članov. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - -
Po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Miheliča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučijo in nanje odgovorijo. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasijo:
Obrazložitev: V Republiki Sloveniji se je leta opravljalo cepljenje divjadi proti steklini v naravi in obvezno cepljenje psov, ki se še izvaja. Rezultati so bili zadovoljivi, saj smo na ta način v celoti preprečili širitev stekline, v Republiki Sloveniji pa praktično nismo imeli več obolelih živali in se je cepljenje v naravi lahko opustilo. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - -
Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobitvijo vodovarstvenih projektnih pogojev. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji sklep: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobitvijo vodovarstvenih projektnih pogojev in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja se glasi: Ali mora investitor gradnje objekta ponovno pridobiti vodovarstvene projektne pogoje soglasodajalcev, čeprav so bili s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta že pridobljeni? Obrazložitev: Investitorji se v praksi srečujejo s pravnim zapletom, ki ga je povzročilo tolmačenje upravnega organa, ko odloča o vodovarstvenih pogojih gradnje objekta, posledično pa je v ta zaplet vpletena tudi lokalna skupnost kot nosilka urejanja prostora. Določila Uredbe tako upravni organi retroaktivno - po že končanem postopku sprejema občinskega prostorskega načrta - uporabljajo v postopku in s tem močno ovirajo razvojne projekte občin, ki so bili veljavno sprejeti. Ker je Uredba hierarhično nižji splošni akt in ker prehodne določbe tega akta tovrstne situacije ne urejajo, prosim za pojasnilo in odgovor zgoraj navedenih organov. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Po elektronski pošti 26. 1. 2009 in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitve Sklepa o določitvi protokolarnih pravil. Po elektronski pošti 29. 1. 2009 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede delovanja namakalnega sistema Vogršček. Po elektronski pošti 3. 2. 2009 in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede priprave Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Po elektronski pošti 9. 2. 2009 in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z določanjem cene pitne vode. Po elektronski pošti 3. 3. 2009 in na klop ste prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost. Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma druge pristojne institucije. - - -
Predlog za zakonodajno iniciativo Interesne skupine delodajalcev so svetniki prejeli s sklicem 4. 3. 2009 in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročili komisij so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop. Predlog zakonodajne iniciative Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop. Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in amandma Boruta Meha. Borut Meh, vodja Interesne skupine delodajalcev, je predstavil zakonodajno iniciativo. Stališče Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal Boris Šuštaršič. Mag. Stojan Binder je predstavil stališče Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. V imenu interesne skupine delojemalcev je govoril mag. Dušan Semolič. V razpravi so sodelovali Drago Bahun, Mihael Jenčič in dr. Andrej Rus. Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, je predstavila stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. - - - Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Boruta Meha k predlogu zakonodajne iniciative: "k 1. členu: V prvem odstavku 3. člena Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/09) se pred besedama "ne izplačuje" doda besedilo "v poslovnem letu prejemanja subvencije"." Amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - Predsednik je dal na glasovanje predlog zakonodajne iniciative (skupaj s sprejetim amandmajem): "Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 14. seji 11. 3. 2009 določil besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in ga na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07, PoDZ-1-UPB1) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) pooblašča državnega svetnika Boruta Meha za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi predloga zakona. PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DELNEM SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA - SKRAJŠANI POSTOPEK I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) je Državni zbor sprejel na seji 14. 1. 2009. Vlada je nujnost sprejetja zakona utemeljevala z dejstvom, da ekonomska aktivnost, predvsem zaradi neodzivnosti medbančnega trga in nezmožnosti plasmaja slovenskih proizvodov na ključne izvozne trge, v Sloveniji dramatično slabi. Zato je predlagala ukrepe, katerih sprejem bi olajšal stanje gospodarstva in zaščitil položaj zaposlenih. Že pred sprejetjem tega zakona pa so bila izražena opozorila na nekatere pomanjkljivosti zakona, zaradi katerih predvideni učinki in s tem namen zakona niso v celoti doseženi. 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve Zakon določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden. 3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva Za izvajanje veljavnega zakona se v državnem proračunu že zagotavlja 230.400.000,00 eurov. Predlog zakona za državni proračun ne bo imel dodatnih finančnih posledic in za njegovo izvajanje ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev. Predloga zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva. 4. Prikaz ureditve v nekaterih drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve Predlog zakona ni povezan in ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, je pa Evropska komisija v svojih priporočilih poudarila tudi potrebo po delovanju držav članic in njihovem ukrepanju za preprečitev posledic finančne krize. 5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Druge posledice sprejema zakona so poenostavitev postopkov in pozitivni učinki na gospodarstvo. 6. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku Gre za manj zahtevno spremembo zakona. Zato se na osnovi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga obravnava po skrajšanem postopku. II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) se v 3. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: "(1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov, v času prejemanja subvencije ne odreja nadur in v poslovnem letu prejemanja subvencije ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora." 2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu
Prvi odstavek 3. člena zakona določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden. K 2. členu Predlagano je, da zakon začne veljati petnajsti dan v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA 3. člen (1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadurnega dela delavcem in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora. (2) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi zahtevka za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: zahtevek), ki ga vloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod s sklepom odloči o zahtevku po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper sklep ni pritožbe. (3) Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka sklene delodajalec z zavodom pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem. (4) V kolikor delodajalec ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora vrniti prejeto subvencijo oziroma njen ustrezni del.
Predlagana zakonodajna iniciativa je bila sprejeta (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
Peticijo Alpe Adria Green - GREENSLO so svetniki prejeli s sklicem 4. 3. 2009 in na klop. S sklicem in na klop so prejeli tudi sklepe Državnega sveta prejšnjega sklica s posveta z naslovom Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne? in poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. - - - Predsednik je dal na glasovanje prvi amandma Interesne skupine lokalnih interesov: "Na koncu 2. točke se črta pika in doda naslednje besedilo: "in prejšnje Vlade, ki je načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala"." - - - Predsednik je dal na glasovanje drugi amandma Interesne skupine lokalnih interesov: "V 3. točki se pred besedo "prekinejo" doda beseda "takoj"." Predlagani amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - - Predsednik je predlagal v sprejem naslednje sklepe (skupaj s sprejetima amandmajema: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ob obravnavi peticije "Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!", sprejel naslednje S K L E P E :
Predlagani sklepi so bili sprejeti (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
Predlog je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 14/09 z dne 13. 2. 2009. Na klop so svetniki prejeli skupno poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov. Prav tako so prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Predlog za začetek postopka je predstavil predlagatelj Franco Juri, poslanec v Državnem z boru. Darko Fras je pojasnil stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalno razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov. Stališče Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je podala Meta Vesel Valentinčič, državna sekretarka. Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove Občine Ankaran ter za določitev njenega območja Državni svet se je seznanil s Predlogom za začetek postopka za ustanovitev Občine Ankaran ter za določitev njenega območja v okviru predhodnega postopka in ugotavlja, da je legitimen. Državni svet se je seznanil z argumenti Mestne občine Koper, ki nasprotuje Predlogu za začetek postopka za ustanovitev Občine Ankaran ter za določitev njenega območja. Državni svet ne podpira Predloga za začetek postopka za ustanovitev Občine Ankaran ter za določitev njenega območja. Državni svet predlaga Državnemu zboru, da pripravi celovito rešitev preoblikovanja območja Mestne občine Koper, ki bo sledila odločbam Ustavnega sodišča. Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras."
Predlog mnenja je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti). - - -
Stališča interesnih skupin so svetniki prejeli s sklicem 4. 3. 2009 in na klop. Po elektronski pošti 10. 3. 2009 in na klop so prejeli tudi prejeli poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in predlog mnenja Državnega sveta. Na klop so prejeli tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Stališče Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal mag. Stojan Binder. V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, mag. Blaž Kavčič, Alojz Kovšca, Boris Šuštaršič, Cvetko Zupančič, Drago Ščernjavič. Stališče Ministrstva za gospodarstvo je podal mag. Miran Pleterski, generalni direktor Direktorata za podjetništvo in tuje investicije. Razpravljala sta še mag. Blaž Kavčič in Rastislav Jože Reven. Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta: M N E N J E : Propad finančnega sektorja v ZDA, propadanje pomembnih bank v Evropi, de facto stečaj ali predstečajno stanje nekaterih nacionalnih gospodarstev (Islandija), so površinski izraz vrste globokih dolgoročnih neskladij na naslednjih ravneh:
Izbruh globalne gospodarske krize jeseni 2008 predstavlja kulminacijo več desetletij delujočih trendov na različnih področjih. Površinsko je najbolj zaznaven na finančnem področju. ZDA so že leta 1971 podrle od leta 1944 delujoči brettonwoodski sistem urejanja mednarodnih finančnih in gospodarskih razmerij. Prekinile so vezavo dolarja na zlato in uspele vzpostaviti dolar kot svetovno rezervno valuto brez podlage v zlatu. To je imelo mogočne pozitivne, a tudi negativne posledice. ZDA so nove razmere izkoriščale na vse bolj nevaren način, s črpanjem vse večjega obsega denarja in blaga s celega sveta v ZDA. Tipičen je trend upadanja produktivnosti ameriškega gospodarstva v realnem sektorju, povečevanje ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, nastajanje virtualne finančne industrije, ki je prekinila stik s kategorijami realnega sektorja in kulminirala v finančnih proizvodih, ki so dobili lastnosti piramidalnih poslov ali vsaj značilnosti iger na srečo. Posli s finančnimi produkti ameriškega nepremičninskega trga imajo značilnosti z državnimi institucijami podprte mednarodne prevare. Globina in obseg krize bo terjala temeljno redefinicijo družbenih razmerij - novo družbeno gospodarsko paradigmo. Ustvarjanje "umetnega" stanja krize na vseh področjih življenja negativno vpliva na kvaliteto dela in življenja državljanov, zato bi bilo nujno potrebno objektivno medijsko in politično odzivanje na reševanje krize ter visoka stopnja informiranja javnosti o vseh ukrepih na ravni države. Tako bi preprečili padanje motivacije in zniževanje kvalitete dela zaposlenih in s tem povezane gospodarske rasti. Za oblikovanje ukrepov na državni ravni za blažitev finančne in gospodarske krize je treba najprej poiskati vzroke za nastalo situacijo in še posebej izpostaviti krizo vrednostnega sistema, ki v ospredje postavlja materialne dobrine na račun kvalitete življenja. Evropska unija mora ob soočanju z gospodarsko krizo s svojim delovanjem utemeljiti razloge za svoj obstoj in razvoj ali za svoj razkroj. Slovenija bi morala v odnosu do EU zastopati naslednja temeljna stališča:
Slovenija je v evropske gospodarske in finančne tokove vpeta do takšne mere, da bo težko uvajala ukrepe, ki bi na finančnem in gospodarskem področju drastično odstopali od zastavljenih evropskih okvirov reševanja krize. Toliko več pa lahko naredi na področju zmanjševanja negativnih socialnih posledic krize in zagotavljanja dolgoročne socialne varnosti zaposlenih. Ukrepi za sproščanje kreditnega krča bodo uspešni zgolj v primeru, če bodo vanje vgrajeni varnostni mehanizmi, ki bodo preprečevali ponovitev situacije dajanja posojil podjetjem, ki niso strateško naravnana in ki kreditov zaradi svoje nekonkurenčnosti ne bodo mogla odplačati. Izvedena tranzicijska privatizacija v realnem sektorju vpliva na sedanjo krizo, saj so se podjetja financirala z zadolževanjem in bančnimi posojili, to pa se danes odraža v težavah finančnega in bančnega sektorja. Država naj v podjetjih, v katerih ima lastniški delež, deluje kot strateški lastnik in s tem daje zgled za vgrajevanje principa odgovornosti do lastnine v vse oblike lastništva - tako privatnega kot državnega. Lastništvo nad kapitalom naj torej ne predstavlja zgolj ekonomske kategorije, ampak naj vključuje tudi elemente družbene oziroma socialne odgovornosti in odgovornosti do okolja (lastnina mora imeti tudi socialno in ekološko komponento). Državni svet opozarja, da vprašanje gospodarjenja z državnimi deleži v gospodarstvu ostaja tudi 18 let obstoja slovenske države nerešeno. Državni svet je na to vprašanje večkrat opozarjal, nazadnje na posvetu 1. 7. 2008, ko je ugotovil, da je potrebno najti model gospodarjenja z državnimi deleži v gospodarstvu, ki bo omogočal strokovno, pregledno in gospodarno upravljanje z lastniškimi deleži države v gospodarstvu na način, ki ne bo več omogočal pomembnega vpliva strankarske politike na odločitve gospodarskih subjektov. V Državnem svetu je prevladalo stališče, da je potrebno računati na smiselnost dolgoročne prisotnosti državne lastnine v nekaterih gospodarskih subjektih, pri katerih odprodaja deleža ni gospodarsko smiselna ali ni skladna s slovenskimi nacionalnimi interesi. Nacionalni interes je potrebno razumeti kot dolgoročno blaginjo in svobodo slovenskih državljanov. Tega pojma torej ne gre razumeti kot osnovo za podpiranje ene ali druge industrije oz. za podpiranje t.i. "svojih" v taki industriji, ampak je kriterij zgolj realno možen prispevek konkretne dejavnosti k uresničevanju nacionalnega interesa in ne odločanje za takšno ali drugačno vrsto gospodarske dejavnosti po tehnoloških, zgodovinskih ali emocionalnih preferencah. Državni svet vidi močno povezanost med modelom gospodarjenja z državnimi deleži v gospodarstvu in soočanjem z gospodarsko krizo. Pozdravlja izraženo namero Vlade, da uredi poseganje v gospodarstvo na pregleden in strokoven način z redefiniranjem vloge SID banke. Opozarja na pomen povezovanja gospodarske, finančne, socialne in okoljske politike. Državni svet opozarja na nekatere primere prenosa kredita od lastnika podjetja na podjetje. Za banko ni pomembno, kdo ji povrne kredit, medtem ko je z davčnega vidika to prikrito bogatenje. Vlada bi morala zato pripraviti dopolnitve zakona o dohodnini in prenos posojil od lastnikov podjetij na podjetja (bonitete) obdavčiti tako kot ostale prihodke, DURS pa bi moral take transakcije nadzorovati.
Državni svet ocenjuje, da bi se naslednje ukrepanje Vlade moralo usmeriti v:
Večina predstavljenih ukrepov pomeni dodatne proračunske obremenitve, zato se logično postavlja vprašanje kako napajati te povečane izdatke. Nekatere možnosti so:
Ukrepi za reševanje krize naj tudi:
Državni svet meni, da se bo morala vlada bolj pogumno lotiti oblikovanja in sprejemanja prihodnjih ukrepov. Samo lastni zgledi z varčevanjem niso dovolj, čeprav so prispevali k temu, da je postalo zavedanje o krizi vsesplošno, zaslediti pa je moč tudi večjo naklonjenost nekaterim manj priljubljenim ukrepom. Prav tako meni, da je pravi čas za sprejem ukrepov, ki bodo sistemsko posegli na področja:
Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - -
8. S sklicem 4. 3. 2009 in na klop so svetniki prejeli poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Prejeli so tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Mojca Gruntar Činč, dr.med., v.d. generalne direktorice Direktorata za javno zdravje, je predstavila stanje izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih, presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA), zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT). Stališče Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal Boris Šuštaršič. Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepov: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), ob obravnavi stanja izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih, presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA), zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT), sprejel naslednje S K L E P E :
Obrazložitev: ZORA je državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, njegovi nosilci pa so Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sedež programa je na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer se na podlagi Registra organiziranega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Register ZORA) koordinira delovanje in določa odgovornost za izvajanje programa. V programu sodelujejo tudi druge ustanove in posamezniki - Ginekološka klinika, Centralni register prebivalstva, ginekologi v javnih zavodih ali zasebnih ambulantah, ki skrbijo za primarno reproduktivno zdravstveno varstvo žensk, ginekološki oddelki v bolnišnicah in citopatološki laboratoriji (v letu 2007 jih je od začetnih 19 v letu 1998 delovalo le še 10, saj se je izkazalo, da manjše število organizacijskih enot omogoča enotnejše delovanje, konsistentne rezultate preiskav predvsem pa kakovost in zanesljivost izvedenih preiskav). Predlog programa je Zdravstveni svet odobril že leta 1996, ko je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje ocenila, da je program etično neoporečen. Program ZORA po nekaterih začetnih ovirah deluje zelo učinkovito (incidenca raka na materničnem vratu se je v letih od 2003 do 2007 zmanjšala za 30 %), k njegovemu boljšemu delovanju pa je pripomoglo tudi sledenje evropskim smernicam, ki jih je Evropska zveza za boj proti raku materničnega vratu posredovala s peticijo Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in vladam evropskih držav. Evropska zveza namreč želi doseči, da države organizirajo kakovostne programe zgodnjega odkrivanja raka, ki naj bi iz presejalnih programov prešli v diagnostične, ob strokovnem usposabljanju, sistematičnem spremljanju in ocenjevanju rezultatov ter transparentnemu plačevanju vseh storitev. Tudi državni program presejanja za raka dojk - DORA, ki se odvija pod okriljem Onkološkega inštituta in v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bil zastavljen na podlagi evropskih smernic in v osnovi zahteva vključevanje vseh obstoječih ambulant. Vpeljava programa DORA je bila že v osnovi zahtevnejša predvsem zaradi organizacijskih razlogov, saj obstoječi zdravstveni sistem ni omogočal enostavnega vključevanja presejalnega programa v delo ambulant. Ministrstvo vidi v mreži sodelavcev na Inštitutu za varovanje zdravja priložnost za bolj aktivno obveščanje tistih, ki se na pozive ne odzivajo, predvsem preko intenzivnejših promocij. Hkrati so poudarili željo po aktivnem sodelovanju nevladnih organizacij pri dodatni promociji programov, saj le-te lahko ustvarijo bolj pristen odnos s ciljnimi skupinami prebivalstva. Med glavnimi ovirami za udeležbo na preventivnih pregledih ministrstvo navaja predvsem preveliko oddaljenost velikega števila starejših ljudi od mestnih središč pri tem pa poudarjajo, da je potrebno zagotoviti dostop do storitev preventivnega zdravstva čim širšemu krogu ciljnih skupin prebivalstva. Ministrstvo ima tako v načrtu v letošnjem letu financirati nakupe še treh dodatnih mamografov (dveh premičnih in enega nepremičnega v Mariboru). Državni svet pri tem poudarja, da je bil v lanskem letu na podlagi sodelovanja številnih strokovnjakov iz Slovenije in tujine že predstavljen predlog Državnega programa obvladovanja raka v Sloveniji - DPOR, ki predvideva širitev državnih presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT na vso državo. Predlog programa bi po mnenju Državnega sveta moral biti sprejet čim prej, saj bi zagotovil celovit pristop k urejanju področja. Državni svet ugotavlja, da se poleg uspešne izvedbe programov v zvezi s to tematiko odpirajo tudi vprašanja splošnega življenjskega sloga prebivalcev Slovenije, saj pomembna vzroka za nastanek raka na danki in debelem črevesu predstavljata tudi nepravilna prehrana in premalo gibanja. Tudi ozaveščanje ljudi o pomenu preventivnih pregledov bi se moralo intenzivirati, s čimer bi se preseglo odpor ljudi proti tovrstnim posegom v telo, ki so še posebej pri pregledih debelega črevesa in danke v primerjavi s pregledom dojk in materničnega vratu za človeka dosti bolj neprijetni in tudi zahtevni. Predlog sklepov je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - -
Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide so svetniki prejeli s sklicem 4. 3. 2009 in na klop. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 3. 2009 in na klop. Stališče Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podal Boris Šuštaršič. Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa: "Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), sprejel naslednji S K L E P : V odbor za evropsko leto 2010 se imenujeta:
Predlog sklepa je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). - - -
Predlog sklepa je bil pripravljen na podlagi stališča kolegija Državnega sveta in so ga svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli poročilo Mandatno-imunitetne komisije ter stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti z amandmajem. V razpravi so sodelovali dr. Zoltan Jan, Cvetko Zupančič, Boris Šuštaršič. Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti: "V 1. členu se besedilo "dvanajstih mesecev od začetka uporabe tega sklepa" nadomesti z besedilom "do 31. 12. 2009"." Ker se je državni svetnik Cvetko Zupančič zmotil pri pritisku na tipko in ker je bil postopek še sredi glasovanja, je predsednik glasovanje ponovil v celoti, in sicer: Amandma NI BIL sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 4 so glasovali za, 13 jih je bilo proti). Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa Državnega sveta: "Na podlagi 62. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) ter 66. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) je Državni svet Republike Slovenije na 14. seji 11. 3. 2009 sprejel naslednji S K L E P O ZAČASNEM ZNIŽANJU VIŠINE SEJNIN ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA IN IZPLAČIL ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA 1. člen S tem sklepom se določi začasno znižanje višine sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta, in sicer za obdobje dvanajstih mesecev od začetka uporabe tega sklepa. 2. člen Višina stalnega in spremenljivega dela sejnine za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta se za obdobje iz 1. člena tega sklepa zniža za 4 odstotke. 3. člen Sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme Državni svet Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. aprilom 2009.
O b r a z l o ž i t e v : Vlada Republike Slovenije je za ublažitev finančne krize in napovedane gospodarske recesije predlagala in sprejela vrsto ukrepov, med njimi tudi znižanje plač funkcionarjev v državi. S tem namenom je Državni zbor sprejel zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjem, ki začasno, za obdobje 12 mesecev, za 4 odstotke znižuje plače funkcionarjev, ki so uvrščene v plačno skupino A iz prvega odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007-UPB7, 110/2007 Skl.US: U-I-275/07-5, 17/2008, 58/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 80/2008, 120/2008 Odl.US: U-I-159/08-18; v nadaljevanju ZSPJS). Med funkcije Republike Slovenije spada tudi funkcija državnega svetnika in sekretarja Državnega sveta. Za razliko od sekretarja Državnega sveta, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, se funkcija državnega svetnika opravlja nepoklicno. Državni svetniki imajo pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka, kar se jim povrne v obliki sejnine, in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Višina sejnine ni določena z ZSPJS, temveč s Sklepom o merilih za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta, katerega sprejem je v pristojnosti Državnega sveta. Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjem torej ne posega v višino sejnine, ki jo prejemajo državni svetniki, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da Državni svet sprejme akt, ki bo dosegel isti cilj, kot ga zasleduje navedeni zakon. Sklep o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije državnih svetnikov in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta ne ureja znižanja plače za sekretarja Državnega sveta, saj je le ta urejena v ZSPJS, ki jo uvršča v plačno skupino A, višina katerih se je znižala s sprejemom Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev. ZSPJS v plačno skupino A uvršča tudi plačo predsednika Državnega sveta. Ker pa Državni zbor še ni sprejel spremembe Zakona o Državnem svetu, ki bi funkcijo predsednika Državnega sveta opredelil kot poklicno, trenutno predsednik Državnega sveta ni upravičen do plače. Iz navedenega razloga predsednik Državnega sveta prejema sejnino in nadomestilo za dodatne naloge, ki se neposredno ne nanašajo na seje Državnega sveta in delovnih teles, določeno s Sklepom o merilih za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta. Zaradi navedenega se izplačilo predsedniku Državnega sveta s sprejemom Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev ne bo znižalo, znižalo pa se bo s sprejemom predmetnega sklepa Državnega sveta." Predlog sklepa je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Predsednik je zaključil 14. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.
|
||||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
14. seja Državnega sveta Republike Slovenije |