Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 41. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 15. 2. 2006 na Ptuju.

Predsednik je najprej pozdravil in se zahvalil državnemu svetniku gospodu Robertu Čehu, gospodu dr. Štefanu Čelanu, Županu Mestne občine Ptuj ter gostitelju gospodu Alešu Arihu Direktorju pokrajinskega muzeja Ptuj in ostalim predstavnikom mesta Ptuj ki so omogočili izvedbo seje na Ptujskem gradu.

Predsednik je povedal, da je priložnost, da lahko Državni svet organizira svojo sejo na tak način, za Državni svet zelo pomembna, saj je Državni svet interesno predstavništvo in take vrste dogodki krepijo njegovo povezanost in sodelovanje z nosilci teh interesov.

Uvodne besede je podal državni svetnik Robert Čeh.

Dobrodošlico sta izrekla Župan Mestne občine Ptuj gospod dr. Štefan Čelan in gospod Aleš Arih, Direktor pokrajinskega muzeja Ptuj.

Seja se je pričela ob 12.15 in se zaključila ob 16.00 uri.

Predsednik je pričel 41. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- Marko Juvančič
- prof.dr. Jože Mencinger
- Jurij Kavčič
- Marija Perkovič
- dr. Zoltan Jan

* * *

Na sejo so bili vabljeni:
- Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 4 točki,
- Gospod mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo k 5. točki,
- Gospod Dragutin Mate, Minister za notranje zadeve k 6. točki,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod Ivo Piry, sekretar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Gospod Peter Puhan, Direktor Direktorata za notranji trg, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Gospod Andrej Friedl, Namestnik generalnega sekretarja Gospodarske zbornice Slovenije,
- Gospod dr. Zvonko Zinrajh, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 1.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 40. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Glasovanje o predlogu mnenja k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava, EPA 533-IV;
Poročilo o regionalnem razvoju 2004, (EPA 514-IV);
Predlog zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava (EPA 675-IV);
Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), prva obravnava (EPA 618-IV);

Predsednik je pojasnil način glasovanja, saj so na seji glasovali z dvigovanjem kartončkov in sicer

PRISOTNOST
- MODER

ZA
- ZELEN

PROTI
- RDEČ

VZDRŽAN
- RUMEN

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

Odobritev zapisnika 40. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Glasovanje o predlogu mnenja k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava, EPA 533-IV;
Poročilo o regionalnem razvoju 2004, (EPA 514-IV);
Predlog zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava (EPA 675-IV);
Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), prva obravnava (EPA 618-IV);

Predlagan dnevni red je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 40. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 40. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 27.1.2006.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 40. seje glasujejo.

Zapisnik 40. seje je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta Ministrstvu za promet v zvezi Železniško postajo Jesenice.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10.2.2006.

Obrazložitev je podal Boris Janez Bregant.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta v zvezi z Železniško postajo Jesenice in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta se glasita:

Kaj bo Ministrstvo za promet storilo, da prepreči ponovno prekinitev železniškega prometa med Avstrijo in Slovenijo na Železniški postaji Jesenice, ki jo je moč pričakovati po 15. 3. 2006?
Kako bo Holding Slovenske železnice d.o.o. ukrepal v zvezi z izrečenimi ukrepi vlakovnim odpravnikom Železniške postaje Jesenice: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka?

Obrazložitev:

Iz sredstev javnega obveščanja smo obveščeni, da je v mesecu januarju 2006 prišlo do resnega zapleta na Železniški postaji Jesenice, ko zaradi neizpolnjenih prometno varnostnih pogojev ni bilo možno sprejemati in odpremljati vlakov iz smeri Avstrije proti in preko Slovenije.

V razgovorih z delavci Železniške postaje Jesenice sem izvedel, da je zaplet v tem, ker vlakovni odpremniki niso opravili ustreznih izpitov, predpisanih po sporazumu o železniškem obmejnem prometu med JŽ in OeBB, za železniški mejni prehod Jesenice. Delavci izjavljajo, da so sposobni opravljati in opraviti izpit, vendar k temu niso pristopili zato, ker jim vodstvo SŽ ne priznava posebnega dodatka, ki po prilogi 5 kolektivne pogodbe pripada delavcem za delo na mejnih postajah in progah sosednjih železnic, v zvezi s katerim se zahteva poznavanje in uporaba predpisov sosednjih železnic, v višini 65,00 SIT/uro. Po izjavah delavcev Železniške postaje Jesenice število delavcev SŽ na vseh postajah, ki bi morali opraviti zahtevani izpit, ne presega število 65. Po razgovoru z vodstvom SŽ pa sem dobil podatek, da sindikati vztrajajo na bistveno večjem številu upravičencev do tega dodatka (preko 1500), čeprav vsem ni treba opraviti ustreznega izpita.

Vlakovnim odpremnikom Železniške postaje Jesenice je bil s strani Holdinga SŽ d.o.o., PE Vodenje prometa, sekcija za vodenje prometa Ljubljana, izrečen disciplinski ukrep, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka.

Informiran sem, da so predstavniki avstrijskih železnic podaljšali rok, do katerega morajo Slovenske železnice izpolniti vse pogoje do 15. marca 2006. V primeru, da delavci Železniške postaje Jesenice ne bodo opravili ustreznih izpitov in železnica ne bo sposobna teh delavcev nadomestiti z drugimi, preti nevarnost ustavitve mednarodnega prometa z vsemi posledicami.

Prosim, da Ministrstvo za promet pripravi ustrezne odgovore in program ukrepov, da do ustavitve mednarodnega prometa med Avstrijo in Slovenijo po 15.3.2006 ne bi prišlo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede statusa kmeta.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10.2.2006.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede statusa kmeta in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi:

Ali lastnik gozda (ki nima kmetijskih zemljišč), ki ga sam ne izkorišča in ima iz gozdarske dejavnosti minimalen dohodek, lahko pridobi status kmeta v primeru nakupa kmetijskega zemljišča, oziroma lahko uveljavlja predkupno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča?

Obrazložitev:

V zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 55/03) so v 24. in 111. členu taksativno našteti pogoji, ki jih mora fizična oseba izpolnjevati, da se ji prizna status kmeta. Če teh pogojev v celoti ne izpolnjuje, se ji ne more priznati status kmeta. Status kmeta se predvsem uporablja pri uveljavljanju predkupne pravice pri prometu oziroma pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kar določa 23. člen zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako zakon določa, da ima ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu z zakonom, pravico do nakupa kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost.

V smislu tega zakona se šteje, da je kmet občan, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih in je za to obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja oziroma jo namerava opravljati.

V 22., 24. in 111. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je določeno, da ne glede na določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od trideset let in ima od petnajstega leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti. V primeru iz četrte alinee 22. člena tega zakona pa odloča o izpolnjevanju pogojev za kmeta upravna enota, v kateri ima občan prebivališče.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije glede evidence kmetijskih zemljišč in gozdov

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10.2.2006.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede evidence kmetijskih zemljišč in gozdov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Ali sklad razpolaga s popolno evidenco vseh kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije in s katerimi sklad upravlja?

Obrazložitev:

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bil ustanovljen v zakonom v letu 1993 (Uradni list RS, št. 10/93). Ves čas delovanja se ponavlja isti problem: "Ali je konkretna nepremičnina kmetijsko zemljišče oziroma gozd in če je last Republike Slovenije?" To je zelo otežilo pravni promet in urejevanje pravnih razmerij. Glede na potek časa se pričakuje, da je sklad vzpostavil nujno potrebne evidence na nepremičninah.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo glede izplačila odškodnin.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 10.2.2006.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede izplačila odškodnin in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

Koliko zahtevkov je bilo vloženih zoper RS v letih 2005 in 2006 na osnovi čl. 26/1 Ustave RS?
Kolikšna je skupna vrednost zahtevanih odškodnin?
Ali je Republika Slovenija že izplačala konkretne odškodnine in v kakšnem obsegu?
Ali so pristojni organi ukrepali zoper zaposlene v državnih organih ali nosilce javnih pooblastil, ki so s svojim dejanjem povzročili škodo?

Obrazložitev:

Po čl. 26/1 Ustave RS ima vsakdo pravico do škode, ki mu je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim dejanjem storila oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Uzakonjeno je tako pravilo, da država odgovarja za škodo, kadar njeni organi ravnajo nezakonito.

To pomeni, da odškodninska odgovornost obstoji samo v primeru, če navedene osebe ravnajo protipravno. Protipravnost vsebinsko predstavlja nezakonitost in nespoštovanje tistih pravil, ki državnim organom nalagajo kvalitetno izpolnjevanje del v okviru njihove pristojnosti.
Pravilno je, da osebe, ki nevestno ravnajo, delujejo protipravno in tudi odgovarjajo za svoja dejanja, ne pa da bo oseba strokovno neodvisna in samostojna; plačujejo pa naj drugi enostavno rečeno davkoplačevalci.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Z elektronsko pošto 14.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Rada Krpača Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede skrbstva za mlajše osebe, ki potrebujejo posebne oblike varstva.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14.2.2006.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Rada Krpača glede varstva hendikepiranih oseb in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Rada Krpača in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Rada Krpača se glasi:

Kdo v Republiki Sloveniji skrbi za mlajše osebe, ki potrebujejo posebne oblike varstva, ki so praviloma hendikepirane po poškodbi glave, in ki ne izpolnjujejo pogojev za sprejem v nobeno obliko obstoječega institucionalnega varstva ?

Obrazložitev:

Praksa socialnega dela v bolnišnicah in v domovih za stare že nekaj časa opozarja na velik problem pri urejanju in zagotavljanju institucionalnega varstva osebam mlajšim od 65 let, ki so bolne in trajno nesposobne skrbeti zase.
Po podatkih je takšnih v bolnišnici Maribor 40, v bolnišnici Slovenj Gradec pa 14.

V ustavi RS je zapisano, da smo pravna in socialna država, a bolnikom mlajšim od 65 let in zdravstveno najzahtevnejšim praktično ni mogoče zagotoviti institucionalnega bivanja, saj je v pravilniku o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev zapisano, da je institucionalno varstvo oblika obravnave v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča ali dopolnjuje funkcijo doma ali lastne družine, upravičenci tako imenovanih domov za stare pa so osebe starejše od 65 let.
Tako se v praksi dogaja, da bolniki mlajši od 65 let v bolnišnici zaključijo akutno zdravljenje, bolnike premestijo še na tako imenovano neakutno bolnišnično obravnavo oz. negovalni oddelek do največ 30 dni in ker ga zaradi zdravstvenega stanja oz. nesposobnosti bivanja v domačem okolju ne morejo odpustiti, ostaja v bolnišnici več mesecev ali celo let ter zaseda posteljo namenjeno čisti zdravstveni indikaciji.
Ker v Republiki Sloveniji ni primernih nastanitev za mlajše bolne ljudi, bolniku v času hospitalizacije urejajo domsko varstvo v domovih za stare, a ker ne izpolnjujejo pogoja starosti nad 65 let, izdajo pristojne službe domov negativen odgovor.
Število mlajših, ki ostajajo nesposobni bivati zunaj institucije se iz meseca v mesec povečuje, s tem pa narašča število stisk in težav, ki jih navedene situacije puščajo tako posameznikom, družinam, kot tudi javnim zavodom predvsem zato, ker v slovenskem prostoru ni ustreznih institucij zanje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Z elektronsko pošto 14.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Veterinarski upravi RS glede obveščanja javnosti o prvem primeru ptičje gripe v Sloveniji.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14.2.2006.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z obveščanjem glede prvega primera ptičje gripa v Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Zakaj Veterinarska uprava RS ni pravočasno obvestila javnosti o prvem primeru ptičje gripe v Sloveniji, čeprav so informacijo pred tem objavile svetovne agencije?

Obrazložitev:

Sprehajalci so dne 9. 2. 2006 v Mariboru v Koblerjevem zalivu opazili laboda, ki se je nenavadno vedel. Veterinarji so ptico odpeljali in jo poslali na pregled. V soboto dne 11. 2. 2006 so na inštitutu ugotovili, da je labod poginil zaradi okužbe z virusom ptičje gripe. Veterinarska uprava je to novico posredovala javnosti šele v nedeljo dne 12. 2. 2006. Nenavadno je, da svetovne agencije sporočajo, da se je ptičja gripa pojavila v Sloveniji predno pristojni nacionalni organi obveščajo prebivalce v Sloveniji.

Ptičja gripa je vsekakor bolezen, ki je zelo nevarna in lahko povzroči izredno velike in tragične posledice. Pravočasno obveščanje ljudi je vsekakor eden od nujnih ukrepov. Vsaka neutemeljena zamuda in malomarnost, nista upravičeni. Kdo bo odgovarjal v primeru, če se bo bolezen razširila med ljudmi zaradi napak pristojnih organov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Z elektronsko pošto 14.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede ukrepov proti širjenju in zaustavitvi okužbe vinskih trsov z bakterijo aurobacterium vitis.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14.2.2006.

Obrazložitev je podal Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede ukrepov proti širjenju in zaustavitvi okužbe vinskih trsov z bakterijo aurobacterium (koreninski rak) in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kako in kdaj bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrepalo proti širjenju in zaustavitvi okužbe vinskih trsov z bakterijo aurobacterium vitis (koreninski rak)?

Obrazložitev:

V Prekmurju se posamezni lastniki vinogradov soočajo z očitnimi simptomi okužbe vinskih trsov z bakterijo aurobacterium vitis, kar je ob pregledu proizvodnega vinograda ugotovila fitosanitarna inšpekcija v novembru 2005. Gre za nalezljivo bolezen, ki lahko uniči posamezne vinogradnike, saj se zelo enostavno širi (npr. s škarjami, koso). Bakterijo aurobacterium vitis je moč zatreti le s požigom trte, zemljišče pa se ne sme obdelovati nekaj let. Ker predstavlja tem vinogradnikom prodaja vina edini vir dohodka in so vložili v vinograde velika finančna sredstva, je treba čim prej pristopiti k intervencijskemu reševanju tega problema in ustrezno ukrepati proti pojavu koreninskega raka na trsih, saj se okužba hitro širi na okoliške vinograde in tudi na druge (npr. z uporabo istega orodja).

* * *

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Z elektronsko pošto 14.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministru za promet glede rekonstrukcije Šmarješke ceste v Novem Mestu.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14.2.2006.

Obrazložitev je podal mag. Adolf Zupan.

Razpravljal je prof.dr. Alojz Križman.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede rekonstrukcije Šmarješke ceste v Novem mestu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

Kdaj bo Ministrstvo za promet v resnici poskrbelo za rekonstrukcijo Šmarješke ceste v Novem mestu, ne pa dajalo samo neuresničljive obljube kot do sedaj?

Obrazložitev:

Novomeška vpadnica ??? Šmarješka cesta je najbolj obremenjena državna cesta. Mesto povezuje iz smeri Zagreba in Ljubljane, po njej teče večina prometa proti Beli krajini, hrvaški Liki ter Bosni in Hercegovini. Tukaj poteka tranzit velikih podjetij Revoza, Krke in še lansko leto Adrie. Vsakodnevno se v mesto pripelje veliko število okoliških prebivalcev iz smeri Otočca, Krškega in Brežic. Po meritvah cesto prevozi v povprečju 17.800 vozil na dan, od tega 800 tovornih vozil, pred prazniki in v sezoni pa ta številka naraste na 24.000 vozil.

Cesta tudi ni urejena, zadnja leta celo zelo poškodovana od velikega tranzita in gradnje avtoceste. Pločnik je zgrajen le do polovice in ob postaji lokalnega avtobusa ni prehoda za pešce. Cesta prečka naselji Pod Trško goro in Mačkovec, po njej vodi pot do Kmetijskega šolskega centra na Bajnofu pod Trško goro. Na Šmarješki cesti je ugasnilo že več kot dvanajst življenj. Del pločnika so zgradili na pobudo in z denarjem krajevne skupnosti. Je brez ustreznih dovoljenj, zgrajen šele po tragični smrti otroka.

Prebivalci krajevne skupnosti Ločna Mačkovec, kamor sodi Šmarješka cesta, že leta in leta poslušajo obljube različnih občinskih in državnih služb, a odgovornost se prelaga iz občine na državo in obratno. Mesto si vsekakor zasluži drugačno vpadnico!

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjan Maučeca Ministrstvu za pravosodje glede izrekanja kazenskih sankcij.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal Marjan Maučec.

Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, Marjan Maučec, Jože Ilc, mag. Adolf Zupan, Darko Fras.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede izrekanja kazenskih sankcij in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kaj je vzrok za velika odstopanja pri sodiščih glede izrekanja kazenskih sankcij in kaj je pravi namen izrekanja kazenske sankcije?

Obrazložitev:

Način in vpliv sodišča na izrekanje kazenskih sankcij je v nedavnih primerih pokazal, da sodišča uporabljajo zelo različne kazenske sankcije. Storilcem kaznivih dejanj pri katerih so podane tehtne olajševalne okoliščine - kot so dosedanja nekaznovanost, časovna odmaknjenost, poravnava škode, storjene s kaznivim dejanjem, še pred pravnomočnostjo obtožnice in skrb za otroka - sodišča izrekajo zaporne kazni (kot v primeru Stojana Auerja), drugim storilcem, ki nimajo podanih tovrstnih tehtnih olajševalnih okoliščin in pri katerih je bila podana višja škoda, pa sodišča ne izrekajo zaporne kazni, ampak pogojne obsodbe in jim celo v času sojenja odpravljajo pripor, čeprav je iz vseh okoliščin razbrati, da bo storilec (npr. odvisnik, ki nima sredstev za življenje) dejanje ponovil.

Sodišče seveda uporabi zakonska pooblastila in v obrazložitvi sodbe tudi navede, zakaj se je odločilo ravno za tako vrsto in višino sankcije, kot jo je izreklo v konkretnem primeru, vendar mora pri tem izhajati iz splošnega in posameznega namena kazenske sankcije, ki mora biti kar najbolje dosežen. Ali naj ima pri izrekanju kazenske sankcije prednost težnja za resocializacijo storilca ali pa naj kazen deluje predvsem zastrašujoče in odvrača potencialne storilce kaznivih dejanj, da bi enako ravnali? V nedavnih primerih pa se postavlja vprašanje ali ni ravno obratno - namreč da pogojne obsodbe povzročajo nasproten učinek od odvračanja in zaporne kazni zadenejo v temeljni občutek pravičnosti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

S pošiljko 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance - Davčne uprave RS na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede uporabe podatkov o povračilih potnih stroškov.

- - -

S pošiljko 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca za uskladitev zakona o prekrških s Konvencijo ZN proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami (št. 716-01/89-1/79),

- - -

S pošiljko 10.2.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko na vprašanji državnega svetnika Antona Kampuša glede uveljavljanja referendumskih izidov glede ustanovitve nove občine oziroma spremembe območja občine (št. 020-01/90-1/169),

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s pravnim redom v Republiki Sloveniji.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 3. točki dnevnega reda:
- Glasovanje o predlogu mnenja k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava, EPA 533-IV

Predlog sklepa oziroma mnenja so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 1.2.2006.

Amandma je vložila Interesna skupina delodajalcev in ste jih tudi prejeli z elektronsko pošto 1.2.2006 in sicer:

1. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Upoštevajoč na novo predlagane določbe o odgovornosti ustanoviteljev društva za obveznosti društva, ki je prenehalo delovati, je po mnenju državnega sveta nedvomno smotrno določiti jasno mejo v profitabilnosti društev, in sicer tako, da ta del delovanja ne sme biti zastopan v pretežni meri. Pridobitna dejavnost naj le omogoča izvajanje ciljev,ki so opredeljeni z aktom o ustanovitvi."

Predlagan amandma je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

* * *

Amandma je vložila Interesna skupina delodajalcev in ste jih tudi prejeli z elektronsko pošto 1.2.2006 in sicer:

2. Za šestim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:

"Po mnenju državnega sveta je dosedanja praksa delovanja društev v preveliki meri dopuščala možnosti tudi njihovega prekomernega pridobitnega delovanja, namesto da bi se za tak namen ustanavljale gospodarske družbe. Državni svet ugotavlja, da je pridobitno delovanje društev v zadnjih petih letih upadlo, verjetno na podlagi izrecne določbe sedaj veljavnega zakona, da se društvo ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Državni svet meni, da takšna določba, ki jo sicer predvideva tudi predlog novega zakona, omogoča društvu opravljanje pridobitne dejavnosti v večjem deležu od pretežnega dela delovanja. Taka opredelitev je še vedno preveč ohlapna glede na namen delovanja društev."

Predlagan amandma je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetima amandmajema, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava

Državni svet podpira ustreznejšo zakonsko ureditev področja društev, ki imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo delovanja in so v preteklosti opravila pomembno delo in prispevala k razvoju slovenske države. Prav zaradi tega je predlog zakona o društvih zelo pomemben. Državni svet pogosto obravnava problematiko društev in o tej tematiki večkrat priredi posvete in javne razprave. Posvet o predlogu zakona o društvih je potekal 2. decembra 2005. Na njem so bili predstavljeni tudi rezultati raziskave o obsegu in vlogi nevladnih organizacij v Sloveniji.

Državni svet meni, da mora biti zakonodaja na tem področju izredno napredna in ne sme predstavljati ovire za povečanje vloge društev in nevladnih organizaciji v naši družbi. Razlogi za nezadovoljivo stanje so v nedoločeni vlogi nevladnih organizaciji pri zagotavljanju servisnih storitev in posledično neurejenega financiranja teh organizaciji s strani države. Rešitve, ki vodijo k povečanju vloge društev in nevladnih organizaciji, so predvsem v dopolnitvah določenih področnih zakonov kot je npr. davčna zakonodaja in ne v predlogu zakona o društvih, ki prinaša določene zaostritve na tem področju.

Državni svet opozarja tudi na problem uveljavljanja odgovornosti vodilnih oseb društev. Predlagani zakon o društvih ureja njihovo odgovornost za finančno poslovanje, tako da morajo v določenih primerih jamčiti s svojim premoženjem. To ne ustreza naravi prostovoljstva in ga celo zatira. Ravno prostovoljstvo je temelj za uspešno delovanje večine društev saj le-ta nimajo zadostnih finančnih sredstev. Po drugi strani pa je razumljivo sankcioniranje krivdnih ravnanj za zaščito upnikov. Ti so zaradi nedopustnih ravnanj nekaterih društev večkrat ostali nepoplačani, ker nihče v društvu in društvo kot tako ni odgovarjalo za takšna ravnanja.

Upoštevajoč na novo predlagane določbe o odgovornosti ustanoviteljev društva za obveznosti društva, ki je prenehalo delovati, je po mnenju državnega sveta nedvomno smotrno določiti jasno mejo v profitabilnosti društev, in sicer tako, da ta del delovanja ne sme biti zastopan v pretežni meri. Pridobitna dejavnost naj le omogoča izvajanje ciljev, ki so opredeljeni z aktom o ustanovitvi.

Državni svet tudi opozarja, da mora biti delovanje društev poenostavljeno, tako da so čim manj obremenjena z administrativnimi deli in obremenitvami. Vsaka nepotrebna obremenitev predstavlja dodatno oviro za delovanje društev in zmanjšuje pogoje za organizacijo prireditev, ki bogatijo družbeno življenje v slovenskih krajih.

Pomembno je, da se spodbuja in poenostavlja ustanavljanje društev, saj predstavljajo temelj družbenega življenja in predstavljajo pozitiven prispevek za slovensko državo. Vendar je primerno, da se vsa društva ne obravnava enako, saj se med seboj zelo razlikujejo (npr. gasilska društva, Rdeči križ, športna društva). Še posebej je potrebno spodbujati tista društva, ki so posebnega pomena za slovensko državo (gasilska društva, kulturna društva s pevskimi zbori in dramskimi skupinami, planinska društva ipd). Pomemben je prispevek gasilskih društev, saj je za državo najceneje problematiko požarnega varstva in gasilstva urediti s prostovoljnim delom. Njihovo delovanje je gotovo v javnem interesu, zato mora država še naprej omogočati tudi njihovo gospodarsko oziroma pridobitno dejavnost. Slednja je za gasilska društva življenjskega pomena, saj predstavlja pomemben del proračunov teh društev.

Državni svet poudarja, da nekatera društva tudi zlorabljajo pridobitno dejavnost društev. Preko njih se namreč prelivajo finančna sredstva na nepošten način. Gre npr. za društva, ki so ustanovljena z namenom, da se izigra veljavna pravna ureditev delovanja gostinskih lokalov.

Po mnenju državnega sveta je dosedanja praksa delovanja društev v preveliki meri dopuščala možnosti tudi njihovega prekomernega pridobitnega delovanja, namesto da bi se za tak namen ustanavljale gospodarske družbe. Državni svet ugotavlja, da je pridobitno delovanje društev v zadnjih petih letih upadlo, verjetno na podlagi izrecne določbe sedaj veljavnega zakona, da se društvo ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Državni svet meni, da takšna določba, ki jo sicer predvideva tudi predlog novega zakona, omogoča društvu opravljanje pridobitne dejavnosti v večjem deležu od pretežnega dela delovanja. Taka opredelitev je še vedno preveč ohlapna glede na namen delovanja društev.

Državni svet opozarja tudi na število dejavnosti, za katera so registrirana društva. Teh je pri nekaterih društvih izjemno veliko, zato državni svet izraža dvome, da eno društvo opravlja navedeno število dejavnosti.

Državni svet meni, da je ustrezno, da imajo nekatera društva status društva v javnem interesu (npr. Rdeč križ) in da tega statusa ne pridobivajo v postopku predvidenem po zakonu o društvih. Posledice statusa društev v javnem interesu pa niso zgolj v financiranju s strani države, vendar je lahko tako društvo tudi legitimna stranka v določenih postopkih pred sodiščih (npr. področje varstva okolja) in hkrati uživa društvo s tem statusom na splošno večji ugled in s tem večje zaupanje potencialnih donatorjev.

Državni svet poudarja, da nekatera društva delujejo v dobro države. Ob tem še posebej izpostavlja nekatera kulturna društva, ki skrbijo za promocijo slovenske kulture, kar predstavlja izjemen prispevek za državo, vendar država finančno ne spodbuja dovolj omenjene dejavnosti društev, zato so le-ta v eksistencialnih težavah.
Po mnenju državnega sveta je potrebno zagotoviti tudi sorazmerje med dajanjem sredstev v občinah in dejavnostjo društev na državni ravni. Občine so v primerjavi z državo preveč finančno obremenjene, zato bi bilo bolj ustrezno, da država prevzame večjo odgovornost na tem področju. Državni svet opozarja tudi na problematiko reševanja lastnine, ki je prešla v lastnino društva Športne unije, kar je sporno. V Sloveniji je namreč kar nekaj športnih objektov, ki so bili nekoč lastnina TVD Partizana, kasneje pa so bili preneseni v last Športne unije, ki za njih ne skrbi dovolj, tako da so ti objekti prazni, zapuščeni, neobnovljeni in kazijo podobo krajev. Državni svet apelira na pristojne institucije, da primerno rešijo takšne primere.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 4. točki dnevnega reda:
- Poročilo o regionalnem razvoju 2004, EPA 514-IV

Poročilo je objavljeno v Poročevalcih št. 103 in 103/I 2005.

Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 1.2.2006.

Poročilo je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli s sklicem 1.2.2006.

Obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev, gospod Ivo Piry, sekretar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Razpravljali so mag. Dušan Semolič, Marta Turk, mag. Zlatko Jenko, Peter Vrisk, Anton Peršak, Ivan Bukovec.

Repliko sta podala Marjan Maučec in mag. Adolf Zupan.

Amandma je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer:

V zadnjem odstavku predloga mnenja državnega sveta se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:

"V načrtovanje, sprejemanje in izvajanje programov dolgoročnega regionalnega razvoja je potrebno vključiti tudi sindikat kot partnerja in razvojnega dejavnika v regijah."

Predlagan amandma je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetim amandmajem, sprejem naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

K Poročilu o regionalnem razvoju 2004

Državni svet meni, da je Poročilo o regionalnem razvoju 2004, ki je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada Republike Slovenije na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 60/99, 56/03), metodološko kvalitetno pripravljen dokument in zajema veliko količino statističnih podatkov za spremljanje regionalnega razvoja v letu 2004 in delno v letu 2005. Državni svet ob tem ugotavlja, da pri pripravi poročila ni bilo na voljo novejših podatkov o regionalnem BPD, zato je bilo preverjanje uresničevanja cilja Strategije regionalnega razvoja Slovenije glede zaustavitve povečevanja razlik v gospodarski razvitosti oteženo.

Državni svet ugotavlja, da sta vlada in vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2005 izvedli vrsto ukrepov za izboljšanje stanja na področju skladnejšega regionalnega razvoja, vendar pa bodo učinki vidni šele v letošnjem letu in v prihodnjih letih.

Predloženo poročilo je pripravljeno še na podlagi prejšnjega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je določal, da vlada enkrat letno poroča državnemu zboru o uresničevanju zakona in Strategije regionalnega razvoja Slovenije. Na podlagi novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa vlada pripravlja poročila o uresničevanju navedenega zakona in strategije na sredini in na koncu programskega obdobja. To pomeni, da bo naslednje poročilo pripravljeno šele v letu 2010. Za spremljanje regionalnega razvoja in oceno uresničevanja cilja zmanjševanja razlik med bolj in manj razvitimi deli države je nujno, da vlada vsako leto pripravi gradivo z oceno učinkov zakona in strategije, saj lahko na njegovi podlagi lažje in hitreje reagiramo na morebitne razvojne probleme. Zato državni svet predlaga, da vlada seznanja državni zbor in državni svet s stanjem na področju regionalnega razvoja pogosteje, kot je določeno v veljavnem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Glede na 10. in 79. člen zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je državni zbor sprejel 4. 10. 2005, državni svet pričakuje, da bo vlada čim prej predložila Strategijo regionalnega razvoja Slovenije za programsko obdobje 2007- 2013.
Državni svet nadalje ugotavlja, da so potencialni viri finančnih sredstev za sofinanciranje ukrepov regionalne politike razpršeni med velikim številom institucij (ministrstva, evropski strukturni skladi, javni skladi). Da bi občine in drugi zainteresirani subjekti lažje dostopali do teh sredstev, bi bilo nujno na enem mestu pripraviti pregled vseh teh institucij z opredelitvijo finančnih virov in za katere namene so jim na razpolago.

Državni svet je že ob obravnavi Poročila o izvajanju regionalne politike 2004 (EPA 1506-III) izrazil zaskrbljenost nad razmerjem med razvito Osrednjeslovensko regijo in najmanj razvitim Pomurjem, ki je v letu 2002 znašalo 2,05:1. Poleg tega tudi iz predloženega poročila ni razvidno, da se regionalne razlike bistveno zmanjšujejo. Po mnenju državnega sveta je treba iskati razloge za neugodno razmerje gospodarske razvitosti med slovenskimi regijami tudi v neustreznem dodeljevanju sredstev za izvajanje Enotnega programskega dokumenta (EPD). Dejstvo je, da je bilo v manj razvite regije A in B dodeljenih 52 % vseh sredstev za izvajanje EPD, čeprav bi morale imeti najmanj razvite regije v tem programskem obdobju dostop do indikativne dodelitve 60 % sredstev. Zato državni svet ponovno poudarja, da bi morala resorna ministrstva pri dodeljevanju regionalnih spodbud med seboj delovati bolj usklajeno in usmerjati sredstva v manj razvitejša območja, s čimer bi tudi dosegli učinkovitejše zmanjševanje regionalnih razlik. Slaba koordinacija med ministrstvi in s tem parcialni pristopi resornih ministrstev ima za posledico tudi negativne vplive na izvedbo večjih projektov (npr. HE Blanca na Spodnji Savi).

Podatki iz poročila o regionalnem razvoju 2004 potrjujejo večkratna opozorila državnega sveta in Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da skladnejšega regionalnega razvoja ne bomo dosegli brez ustrezne institucionalne nadgradnje razvoja oziroma vzpostavitve pokrajin kot nosilke regionalnega razvoja. Z ustanovitvijo pokrajin bo možno tudi na institucionalni zasnovi zagotoviti dolgoročnejše infrastrukturne pogoje in druge oskrbne dejavnosti, ki so pomembne za gospodarski in socialni razvoj obstoječih razvojnih regij naše države. Dolgoročnega regionalnega razvoja namreč ni mogoče graditi na sedanjem številu majhnih in razdrobljenih občin, ki težijo zgolj k razrešitvi svojih ozkih parcialnih potreb (ceste, vodovod, šole ...).

Državni svet tudi ugotavlja, da se na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja za izvajanje regijskih štipendijskih shem in drugih regijskih finančnih shem ter skupnih razvojnih projektov občin izjemoma lahko uporabljajo predplačila na podlagi zakona o javnih financah, s čimer je bil upoštevan predlog državnega sveta, da so občine upravičene do določenega deleža sredstev za sofinanciranje projekta v začetni fazi njegove priprave. Čeprav je bil s sprejetjem te rešitve narejen velik korak naprej in se je absorbcijska sposobnost občin za sofinanciranje razvojnih projektov izboljšala, pa zaradi nezadostnega obsega regionalnih spodbud za sofinanciranje lokalne infrastrukture še zmeraj niso finančno sposobne le-te financirati. Po mnenju državnega sveta lahko iščemo vzroke za praznjenje določenih območij tudi v slabi lokalni infrastrukturi (šole, vrtci, ceste). Bistveni element skladnega regionalnega razvoja je ustvarjanje boljših možnosti in prepoznavnosti nekega območja z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture.

Državni svet predlaga, da se pri indeksu razvojne ogroženosti, ki ga bo vlada v prihodnje upoštevala kot kriterij za dodeljevanje večjega obsega regionalnih spodbud določenim razvojnim regijam, ovrednoti tudi finančne vložke lokalne industrije (npr. v Goriški razvojni regiji - Idrija in Cerkno - so uspešni gospodarski subjekti zagotovili svoja finančna sredstva za izgradnjo lokalne infrastrukture) v obstoječo infrastrukturo. Gledano iz tega vidika se pojavljajo med posameznimi regijami velike neenakosti, ker si morajo nekatere same usposobiti ceste, vodovod, telefonsko omrežje, odlagališča odpadkov itd., za druge pa je vse poskrbljeno iz državnega proračuna.

Čeprav Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (z uveljavitvijo novega zakona Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja) z dodeljevanjem posojil in poroštev prispeva k spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pa iz poročila izhaja, da je bilo v letu 2004 od skoraj 4 milijard tolarjev spodbud le 693 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za projekte lokalne in regionalne infrastrukture na razvojno omejevalnih območjih pa je bilo namenjenih zgolj 200 milijonov tolarjev. Glede na to, da imamo na trgu veliko finančnih institucij, ki zagotavljajo ugodna posojila, bi se morala struktura instrumentov javnega sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja spremeniti v korist nepovratnih sredstev, javni sklad pa bi moral bolj delovati na konceptu javno-zasebnega partnerstva.

Državni svet ugotavlja, da se regionalne disparitete poglabljajo, da se povečuje delež ozemlja z razvojnimi problemi, kjer ostaja zgolj starajoče se prebivalstvo, da nihče ne koordinira regionalne politike s politiko na gospodarskem, industrijskem, kmetijskem, zaposlitvenem in drugih področjih. Tako se na eni strani srečujemo z nekaj občinami z velikim deležem dnevne delovne migracije (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Murska Sobota), na drugi strani pa z velikim številom občin z izrazitim in dolgotrajnim izseljevanjem prebivalstva brez možnosti razvoja in brez delovnih mest. Nadalje podatki kažejo, da Goriška regija dosega visoko realno gospodarsko rast, na drugi strani pa je za to regijo značilen negativen trend priseljevanja. Ob relativno visoki stopnja razvoja neke regije se postavlja vprašanje, zakaj ljudje zapuščajo tako območje.

Državni svet meni, da je za dolgoročni uspešni regionalni razvoj treba zagotoviti ustvarjalno klimo, z jasnimi pogoji odpiranja novih delovnih mest, tako v zasebnem sektorju kot v delniških družbah, in zagotoviti potrebna sredstva za izobraževanje in prekvalifikacijo prebivalstva. V načrtovanje, sprejemanje in izvajanje programov dolgoročnega regionalnega razvoja je potrebno vključiti tudi sindikat kot partnerja in razvojnega dejavnika v regijah. Z optimizmom je treba pristopiti k razvojnemu zagonu v posameznih regijah, z ohranjanjem delovnih mest v obstoječih gospodarskih subjektih in s stimulativnim pridobivanjem potencialnih investitorjev (kot primer: v južni Avstriji dajejo zainteresiranim investitorjem brezplačna, z vso potrebno infrastrukturo opremljena zemljišča) ustvarjati nova delovna mesta.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava, EPA 675-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 7/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 10.2.2006.

Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Konceptualne pripombe za splošno razpravo o predlogu zakona, ki jih je posredovala Gospodarska zbornica Slovenije, so prejeli po elektronski pošti 10.2.2006.

Obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev, gospod Peter Puhan, Direktor Direktorata za notranji trg, Ministrstvo za gospodarstvo.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podala njena predsednica, Marta Turk.

Stališče Komisije za malo gospodarstvo je podal njen predsednik, Anton Kampuš.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk.

Razpravljali so Jože Stanič, Branko Kodrič, Vincenc Otoničar, Peter Vrisk, prof.dr. Alojz Križman, prof. dr. Janvit Golob, mag. Stojan Binder, Jože Ilc, Marjan Maučec, Doro Hvalica.

Amandma je vložila Komisija za malo gospodarstvo in turizem in sicer:

Komisija je na podlagi razprave oblikovala naslednje konkretne pripombe k predlogu mnenja državnega sveta. Predlog mnenja državnega sveta k predlogu zakona o gospodarskih zbornicah se dopolni z naslednjim besedilom:

"Državni svet je mnenja, da so v sedanjem sistemu zbornic na področju gospodarstva potrebne določene spremembe, vendar pa meni, da bi bilo potrebno tudi vnaprej ohraniti obvezno članstvo tako v Gospodarski zbornici Slovenije kot Obrtni zbornici Slovenije, hkrati pa bi bilo za majhna in srednja podjetja smiselno dopustiti, da se sama odločijo, v katero zbornico se bodo včlanila. S takšno spremembo bi ohranili prednosti iz naše sedanje zbornične ureditve kot tudi ureditve evropskih držav, ki imajo javno pravni model zbornične organiziranosti, in tudi prednosti, ki jih poznajo zasebno pravni modeli v nekaterih evropskih državah.

Državni svet ugotavlja, da zakonski predlog prehitro spreminja obstoječi sistem obveznega članstva v neobvezno članstvo, kar pomeni, da gospodarstvo v prihodnje ne bo imelo svoje reprezentativne organizacije za zastopanje interesov, tako na nacionalni, kakor na EU ravni. S tem tudi ne bomo pridobili cenejšega sistema za članstvo, kar naj bi bil eden od argumentov za potrebne spremembe organiziranosti zbornic.

Državni svet se zavzema za ohranitev vseh obstoječih prednosti zborničnega sistema in podpira le tiste spremembe, ki bodo omogočile prehod na sistem prostovoljnega članstva v zbornicah brez negativnih posledic za gospodarstvo. Opozarja pa tudi na dejstvo, da se članstvo (OZS je bila pred 35 leti ustanovljena prostovoljno - na podlagi svobodne volje obrtnikov) sprašuje, kolikokrat bo še moralo ustanoviti svojo zbornico.

Državni svet opozarja na konfliktnost drugega poglavja, v katerem so opredeljeni cilji, načela in poglavitne rešitve, ko predlagatelj govori o oblikovanju regulativnega okvira za ustanavljanje zasebno-pravnih zbornic, obenem pa naj bi ohranil Gospodarsko zbornico Slovenije in meni, da v kolikor gre v ozadju za razrešitev vodstva zbornice, da se to lahko razreši na druge načine.

Državni svet opozarja, da sta komisija državnega sveta za gospodarstvo in komisija državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem že v januarju 2005 ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga je predložil poslanec Sašo Peče, opozorili na dejstvo, da je potrebno v zakonu natančno opredeliti izvajanje javnih pooblastil, določiti reprezentativnost in definirati zastopanje interesov gospodarskih subjektov ter opravljanje drugih nalog, da ne bo prišlo ob spreminjanju sistema do negativnih posledic v gospodarstvu.

Komisiji sta takrat predlagali, da se izdela temeljita analiza delovanja zborničnega sistema, ki je bila aprila 2005 sicer izdelana, vendar pa so v predlogu zakona iz nje povzete samo slabosti, nikjer pa v zakonskem predlogu ni zaznati ugotovljenih prednosti.

Takrat so člani komisije poudarjali potrebo po kvalitetni in močni zbornični organizaciji, ki bo v imenu gospodarstva lahko sodelovala v socialnem dialogu ter nudila pomoč in podporo slovenskim podjetjem ob neizogibni internacionalizaciji in globalizaciji trgov. Menili so, da moramo spreminjati razvojno paradigmo in tehnološki razvoj izkoristiti za hitrejšo rast gospodarstva. Zbornicam so predlagali, naj pričnejo z ustvarjanjem pogojev za doseganje večje dodane vrednosti in s povezovanjem med univerzami in gospodarstvom.

V predlogu pripravljenega zakona o gospodarskih zbornicah pa niso definirane niti dolgoročne naloge zbornic za področje gospodarstva, ampak se zgolj na političen način spreminja model zborničnega organiziranja v Sloveniji. Javnopravni zbornični model, ki daje zbornicam avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj in stabilno finančno podporo v obvezni članarini, se na hitro spreminja v anglosaški sistem zasebnopravnih zbornic. Konkretno je bilo opozorjeno na vprašljivost definicije 6. člena, saj predlog zakona sploh ne more definirati ciljev in nalog zbornice v kolikor gre za prostovoljno članstvo. Očitno gre za projekt povsem politične narave, saj je skladen s hitrim spreminjanjem vrednostnega sistema v Sloveniji. Pri takih spremembah zakonodaje pa ni poudarjena vsebina in kvaliteta storitev zbornic, temveč je cilj v vzpostavitvi razdrobljenega zborničnega sistema, ki bo lahko obvladljiv (med seboj sprte zbornice se bodo ukvarjale zgolj same s seboj in z razdelitvijo premoženja) in ne bodo enakovreden sogovornik vladi. Želja po spremembi in razdrobitvi obstoječih sistemov funkcioniranja se kaže tudi na drugih področjih (ustanavljanje velikega števila majhnih občin), kar pa ne uvaja novega gospodarskega zagona in stimulacij za aktivno delovanje družbe."

Predlagan amandma je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

M N E N J E

k predlogu zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) - prva obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet je bil seznanjen s pripombami, ocenami ter sklepi, sprejetimi na Upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije k predlogu zakona.

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Državni svet meni, da bi bila potrebna temeljita analiza organiziranosti vseh zbornic v slovenskem gospodarskem prostoru in šele na tej podlagi bi bilo smotrno odločati o obveznem ali neobveznem članstvu ter o reprezentativnosti predstavnikov gospodarskih interesov.
Vprašljiva je odločitev za reformo le enega segmenta zbornične organiziranosti.

Dosedanja zbornična ureditev kaže na številne prednosti javnopravnega modela in obveznega članstva predvsem na področju opravljanja javnih nalog in storitev, solidarnosti med gospodarskimi subjekti in organiziranja mednarodnih aktivnosti za gospodarstvo. To potrjujejo tudi sklepi gospodarstvenikov - članov Upravnega odbora in Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. Dosedanje široke razprave v gospodarski javnosti so opozorile tudi na nekatere slabosti, ki jih mora zbornica odpraviti: sprememba volilnega sistema, vprašanje visokih članarin, vprašanje učinkovitega regijskega organiziranja gospodarstva, vprašanje večjega zastopanja predstavnikov malega gospodarstva pri sprejemanju odločitev, vprašanje zborničnih storitev.

Državni svet ugotavlja, da iz zakonskega predloga ni razvidno, kdo bo v bodoče opravljal javne naloge, ki jih izvaja Gospodarska zbornica Slovenija in kako se bodo le-te financirale.

Državni svet se zavzema za ohranitev tistih rešitev dosedanje ureditve, ki so bile v skupnem interesu vseh podjetij, na podlagi celovite analize organiziranosti zborničnega sistema naj se uveljavijo za podjetja koristne novosti. Zato državni svet predlaga poglobljeno razpravo, ki bo s sprejemljivimi rešitvami prispevala k prenovi zborničnega sistema in bo v korist vseh gospodarskih subjektov.

Državni svet je mnenja, da so v sedanjem sistemu zbornic na področju gospodarstva potrebne določene spremembe, vendar pa meni, da bi bilo potrebno tudi vnaprej ohraniti obvezno članstvo tako v Gospodarski zbornici Slovenije kot Obrtni zbornici Slovenije, hkrati pa bi bilo za majhna in srednja podjetja smiselno dopustiti, da se sama odločijo, v katero zbornico se bodo včlanila. S takšno spremembo bi ohranili prednosti iz naše sedanje zbornične ureditve kot tudi ureditve evropskih držav, ki imajo javno pravni model zbornične organiziranosti, in tudi prednosti, ki jih poznajo zasebno pravni modeli v nekaterih evropskih državah.

V predlogu pripravljenega zakona o gospodarskih zbornicah pa niso definirane niti dolgoročne naloge zbornic za področje gospodarstva, ampak se zgolj na političen način spreminja model zborničnega organiziranja v Sloveniji. Javnopravni zbornični model, ki daje zbornicam avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj in stabilno finančno podporo v obvezni članarini, se na hitro spreminja v anglosaški sistem zasebnopravnih zbornic. Konkretno je bilo opozorjeno na vprašljivost definicije 6. člena, saj predlog zakona sploh ne more definirati ciljev in nalog zbornice v kolikor gre za prostovoljno članstvo. Očitno gre za projekt povsem politične narave, saj je skladen s hitrim spreminjanjem vrednostnega sistema v Sloveniji. Pri takih spremembah zakonodaje pa ni poudarjena vsebina in kvaliteta storitev zbornic, temveč je cilj v vzpostavitvi razdrobljenega zborničnega sistema, ki bo lahko obvladljiv (med seboj sprte zbornice se bodo ukvarjale zgolj same s seboj in z razdelitvijo premoženja) in ne bo enakovreden sogovornik vladi. Želja po spremembi in razdrobitvi obstoječih sistemov funkcioniranja se kaže tudi na drugih področjih (ustanavljanje velikega števila majhnih občin), kar pa ne uvaja novega gospodarskega zagona in stimulacij za aktivno delovanje družbe.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Predsednik je, na predlog Komisije za malo gospodarstvo in turizem predlagal, da Državni svet sprejme tudi dodatni sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05), ob obravnavi predloga zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) ??? prva obravnava, sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet bo zaradi vseh navedenih argumentov ob obravnavi predloga zakona organiziral posvet z namenom, da se pridobi še dodatne predloge in rešitve v korist vseh gospodarskih subjektov, predvsem pa obrtnih in malih podjetij, ki zagotovo potrebujejo tudi v prihodnje močno in reprezentativno zbornično organizacijo.

Predlagan dodatni sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) - prva obravnava, EPA 618- IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 115/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 10.2.2006.

Po elektronski pošti 10.2.2006 so prejeli predlog amandmaja k predlogu zakona, ki ga je posredovala Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za turizem in gostinstvo.

Obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev, gospod dr. Zvonko Zinrajh, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve.

Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljala sta Branko Kodrič, Jože Ilc.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep:

M N E N J E

k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) - prva obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki bo nadomestil zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in spremembe). Slednji je bil v času veljavnosti petnajstkrat (15) spremenjen ali dopolnjen. Zakon o prekrških zoper javni red in mir je eden izmed najstarejših predpisov, saj je bil objavljen leta 1974.

Državni svet predlog zakona o varstvu javnega reda in miru podpira.

Državni svet poudarja, da je področje javnega reda in miru eno najbolj problematičnih z vidika temeljnih svoboščin vsakega človeka. V predlog zakona je vnešen nov prekršek nedovoljenega ponujanja spolnih uslug (11. člen), medtem ko je na drugi strani vnešen tudi prekršek beračenja in prenočevanja na javnem kraju (9. in 10. člen), kar ne pozna večina evropskih držav. Kaznovanje beračev zaradi spanja ni humano in predstavlja pomanjkanje posluha za življenje, ki ga živimo. Če država nekaj prepove, mora nato tudi zagotoviti prostor, kjer bo to (spanje) dovoljeno. Problematičen je tudi drugi odstavek 12. člena predloga zakona, ki kaznuje nošenje, razkazuje ali uporabo dekorativnega orožja, imitacij orožja ali orožja, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, klanje živali ali druge predmete na javnem kraju, ki so po videzu podobni orožju, predvsem v času pusta, medtem ko je nedoločen pravni pojem vznemirjenja ali občutka ogroženosti pravni standard, odvisen od konkretnega primera, udeleženih ljudi in okoliščin.

Državni svet opozarja na pomanjkanje prekrška pisanja po objektih in vandalizma, ki bi se nanašala na zasebne objekte in infrastrukturo in ne le na objekte na javno dostopnih krajih in objektih objekti gospodarske javne infrastrukture. Država bo tako zaščitila svoje premoženje, varnost državljanov za njihovo premoženje pa bo prepustila njim samim. kar je s stališča javnega reda in miru nesprejemljivo.

Nedoločeni pravni pojmi - npr. zgražanje ali vznemirjanje ljudi, vsiljiv ali žaljiv način do ljudi, ponujanje ali vsiljevanje in občutek strahu ali ogroženosti pri posamezniku, ki so kumulativno določeni poleg nekega ravnanja, so osebni pojmi vsakega posameznika, katerega občutek bo potrebno v postopku o prekršku tudi ugotoviti. Dokazovanje bo zato oteženo (če bo sploh izvedljivo), še posebej če bo predlagatelj uvedbe postopka (z izjemo samega predloga oškodovanca) sam prekrškovni organ (npr. policija, inšpekcija), ki bo v okviru svoje pristojnosti v ta namen storil kakršnokoli dejanje, državni tožilec ali državni organ, nosilec javnih pooblastil ali samoupravna lokalna skupnost (razen če so bodo ti organi šteli za ljudi, pri katerih se bo ugotavljalo npr. zgražanje).

Državni svet zavrača predlog za oblikovanje amandmajev, ki jih je na Državni svet Republike Slovenije naslovila Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS). GZS je predlagala nadomestitev besedila 19. člena predloga zakona tako, da bi bilo možno kampiranje samo v kampih, predvsem zaradi parkiranih avtodomov izven za to določenih površin. Državni svet meni, da predlagani 19. člen, ki določa, da kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, že vključuje namen GZS, saj je kampiranje možno samo na javnem kraju, ki je za to določen ali s soglasjem lastnika za kampiranje, tako da ne bo moglo priti do nenadzorovanega parkiranja avtodomov. GZS je predlagala tudi črtanje drugega odstavka 30. člena predloga zakona, ki določa, da lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Državni svet zavrača tudi ta predlog GZS, ker vsaka samoupravna lokalna skupnost najbolje pozna svoje območje, prav tako pa bi bila potrebna ob vsakih dejanskih spremembah kampov tudi sprememba zakona, kar bi bilo nesmiselno.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil 41. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Povezane vsebine

	41. seja Državnega sveta Republike Slovenije