|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 33. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
33. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 19. 1. 2011. Predsednik je pričel 33. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.20. Opravičili so se:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 12. 1. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Na predlog Komisije za državno ureditev dnevni red je bila seja razširjena s točko
Glede ne sprejeto razširitev je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red z razširitvijo je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 32. redne in 27. izredne seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 32. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 32. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Osnutek zapisnika 23. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 27. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede začasnega financiranja javnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov. Prav tako so svetniki po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop prejeli predlog sklepa Državnega sveta. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede začasnega financiranja javnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi:
Obrazložitev: Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ - UPB1, Uradni list št. 69/04 in 7/09 Odl.US: U-I-25/08-11; v nadaljevanju: ZKGZ) določa, da Republika Slovenija zagotavlja Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) v skladu z letnim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov, h katerim da letno soglasje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada), iz proračuna sredstva za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcijske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti zavodov, katerih financiranje ni zagotovljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov. Zbornica program dela in finančni načrt za leto 2010, ki je sestavni del letnega programa dela, pripravlja na podlagi izhodišč pristojnega resornega ministrstva. Program dela je pripravljen v več poglavjih, ki obsegajo program dela zborničnega urada, posameznih strokovnih služb in osmih regijskih javnih kmetijsko gozdarskih zavodov. Program vsebuje glavne cilje, podrobnejše opise nalog in storitev ter prikaze finančnih prihodkov in odhodkov za posamezne službe zbornice, kakor so kmetijsko svetovalna služba, služba varstva rastlin, živinorejska služba, strokovna gozdarska služba in skupne službe. Črpanje sredstev iz proračuna se prične šele po soglasju Vlade. Praviloma program ni pravočasno sprejet zaradi dolgotrajnih postopkov in ne zaradi razlogov, ki bi bili na strani zbornice ali zavodov. Izvedbo začasnega financiranja omogoča že Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), ki v drugem odstavku 148. člena določa, da v primeru, če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. Nadalje Zakon o javnih financah (ZJF, Uradni list RS, št. t. 79/99, 124/00, 79/01,30/02, 110/02 - ZDT-B, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 – ZUKN, 107/10) v 32. členu določa sistem začasnega financiranja. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij države in občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. Zbornica skupaj s kmetijsko gozdarskimi zavodi izvaja javne službe na področju javne kmetijske svetovalne službe, strokovnih nalog v živinoreji, poskusnih centrov za sadjarstvo, vinogradništvo in oljkarstvo. Javna služba je splošno družbeno koristna dejavnost v javnem interesu, za katero država oceni, da je tako pomembna, da je ne prepusti trgu. Po Zakonu o državni upravi (ZDU-1-UPB4, Uradni list RS, št. 113/05, 89/07 - Odl. US,48/09 in 8/10-ZUP-G) uprava zagotavlja opravljanje javnih služb v skladu z zakonom. Zato je država dolžna zagotoviti tudi financiranje te službe v primeru nesprejetega proračuna oziroma v konkretnem primeru – nesprejetega programa dela, ki ni sprejet zaradi administrativnih postopkov in ne vsebinskih zadržkov. V primeru, da program dela in finančni načrt zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, bi bilo smotrno, da se financiranje zbornice in kmetijsko gozdarskih zavodov začasno nadaljuje na podlagi finančnega načrta za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z izgradnjo nadomestnega Bloka 6 TEŠ. Prav tako so svetniki po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop prejeli predlog sklepa Državnega sveta. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z izgradnjo nadomestnega Bloka 6 TEŠ, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preučita in nanju odgovorita. Vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasita:
Obrazložitev: Mediji javnost pogosto in nepopolno obveščajo o projektu izgradnje nadomestnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Čedalje bolj aktualno je vprašanje, zakaj je gradnja 600 MW bloka edina in najboljša rešitev, ki je tudi izjemno draga in zakaj je slabša rešitev mnogo cenejša obnova in povečanje moči blokov 4 in 5. Ni tudi jasno kdo in na podlagi kakšnih argumentov je odločitev o gradnji sprejel in ali je imel ustrezna soglasja. Mnogim, ki imajo izkušnje o procesu sprejemanja odločitev v družbah, ki so v lasti države in za določen projekt potrebujejo državna sredstva ali garancijo za financiranje, kot je to v primeru Bloka 6 TEŠ, ni jasno, kako je bila odločitev o izgradnji Bloka 6 sploh sprejeta. Iz informacij, ki so dostopne je mogoče razumeti, da je končno odločitev sprejelo poslovodstvo HSE. Vendar je projekt izvedljiv samo s poroštvom države, zato je logičen sklep, da je potrebno za njegovo izdajo vnaprejšnje soglasje vlade ali celo Državnega zbora. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanju v roku 30 dni odgovorita. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora Vlade Republike Slovenije na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora Vlade Republike Slovenije na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Petra Vriska za dopolnitev odgovora na vprašanji glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji ponovno preuči in nanju odgovori. Vprašanji se glasita:
O b r a z l o ž i t e v: Državni svet je na 31. seji 10.11.2010 je podprl dve pisni vprašanji, ki sta se nanašali na enakopravno obravnavo zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči. Vlada Republike Slovenije je odgovorila na pisni vprašanji dne 9. 12. 2010. 1. Na vprašanje, zakaj se kmetijske zadruge ne morejo prijaviti na poziv, ki ga je Javni sklad RS za podjetništvo objavil za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav septembra 2010, Vlada RS odgovarja, da je konec septembra sprejela gradivo, v katerem je podrobno razdelana izvedba ukrepov za odpravo posledic škode v gospodarstvu in da je bil prvi interventni ukrep smo izveden preko Slovenskega podjetniškega sklada, ki je objavil v Uradnem listu RS, št. 78/2010 z dne 8. oktobra 2010 in na spletni strani (http://www.podjetniskisklad.si/) javni razpis, ki je namenjen podjetjem, v naslednjem koraku pa bo na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in potrjene ocene škode v gospodarstvu s strani Državne komisije za ocenjevanje škode pripravljen program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki ga potrdi Evropska komisija. V tem programu bodo poleg zgoraj navedenega ukrepa predstavljeni in kasneje tudi izvedeni drugi ukrepi, ki bodo zajeli vse subjekte, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, tudi zadruge. Z odgovorom nisem zadovoljen, ker iz njega izhaja, da zadruge kot gospodarski subjekti glede časovne dinamike ukrepov niso v enakem položaju kot gospodarske družbe: javni razpis, ki je omogočal gospodarskim družbam prijavo in pridobitev pomoči za odpravo posledic poplav, je bil objavljen le tri tedne po naravni nesreči, medtem ko naj bi ukrepi, ki bodo vključili vse gospodarske subjekte, torej poleg gospodarskih družb tudi zadruge, sledili kasneje oziroma šele potem, ko bo pripravljen program odprave posledic škode in bo ta program odobrila Evropska komisija. Čeprav je število zadrug manjše od števila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, niti absolutno število niti relativni delež tako kot sama pravno organizacijska oblika ne bi smela biti izločitveni kriterij za katerekoli ukrepe pomoči, ne glede na višino zneskov pomoči oziroma sistem dodelitve pomoči v smislu določb o »de minimis« pomočeh in ne glede na omejeno višino pomoči (do 20% škode oziroma upravičenih stroškov). Tudi če bi bili zneski pomoči za vse gospodarske subjekte določeni po popolnoma enakih merilih, daje možnost zgodnejšega uveljavljanja pomoči upravičenim gospodarskim subjektom nezanemarljivo konkurenčno prednost pred drugimi gospodarskimi subjekti. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč v šestem odstavku 3. člena v povezavi z 9. členom v pojem podjetja izrecno vključuje tudi zadruge. Tudi Vlada v svojem odgovoru pojasnjuje, da je bil ukrep Slovenskega podjetniškega sklada namenjen podjetjem; zato ni jasno, na kateri podlagi je razpis vključeval samo gospodarske družbe in samostojne podjetnike. 2. Drugo vprašanje je zadevalo stališče Vlade do zagotovitve enakopravne obravnave zadrug na področju drugih državnih pomoči, zlasti na področju podpornega okolja za podjetništvo ter reševanja in prestrukturiranja gospodarskih subjektov v težavah, kjer državne pomoči niso dostopne zadrugam, temveč drugim gospodarskim subjektom, ki z zadrugami konkurirajo na trgu. Na prvi del vprašanja je Vlada pojasnila, da je v Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) določeno, da se spodbujajo podjetja, to je gospodarske subjekte, ki so organizirani kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki. Pri tem Vlada navaja, da je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 - 2013 (Program ukrepov), ki določa ukrepe in instrumente države, namenjene spodbujanju podjetništva, ter pogoje, merila in kriterije za porabo javnih sredstev in kazalnike za spremljanje učinkovitosti porabe javnih sredstev. Če sem prav razumel odgovor Vlade, Vlada ne meni, da bi bilo smiselno zadruge vključiti v krog subjektov, ki so jim namenjeni ukrepi podpornega okolja za podjetništvo, kot je to predvideval prejšnji Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP) in tudi sicer Vlada RS ne namerava predlagati ustrezno spremembo tega predpisa. Menim, da so zadruge neutemeljeno izpuščene iz kroga subjektov, ki so jim namenjeni ukrepi za spodbujanje podjetništva, popolnoma v nasprotju s trendi, ki se uveljavljajo v Evropski uniji in svetu. V Evropski uniji je že Komisija v svojem Poročilu o spodbujanju zadrug v Evropi (COM(2004)18, Bruselj 23.02.2004) poudarila pomen zadružnega podjetništva na podlagi ugotovitve, da so zadruge lahko pomembno sredstvo lahko sredstvo za izgradnjo in utrjevanje gospodarske moči malih in srednjih podjetij na trgu, s tem ko omogočajo, da mala in srednja podjetja začenjajo skupne dejavnosti in delijo tveganja, ob tem pa ohranijo svojo neodvisnost in da lahko zagotavljajo visoko kakovostne storitve s tem, ko so uporabniki sočasno člani podjetja. Poleg tega zadruge s participativno strukturo upravljanja pomagajo graditi družbo, ki temelji na znanju. Tudi Generalna skupščina OZN pa je na podlagi ugotovitve, da zadruge bistveno prispevajo k izkoreninjanju revščine, ustvarjanju delovnih mest in socialni vključenosti, z resolucijo 64/136 dne 18. decembra 2009 odločila, da se leto 2012 proglasi za mednarodno leto zadrug pod geslom »Zadružna podjetja gradijo boljši svet« (Co-operative enterprises build a better world). Zadružna organiziranost niti v svetu niti Evropi pa tudi v Sloveniji ni omejena samo na kmetijstvo. Po podatkih AJPES so zadruge s sedežem v Sloveniji, ki so oddale letno poročilo za leto 2009, delovale ne le na področju kmetijstva, temveč tudi trgovine (na obeh področjih v enakem odstotku: 27%), na stanovanjskem področju (12%), na področju predelovalnih dejavnosti (9%), gradbeništva (5%), prometa (3%) in drugih dejavnostih. Zato bi bilo treba zadruge vključiti enakovredno v ukrepe podpornega okolja za zadruge. Tega ni mogoče nadomestiti s parcialnimi ukrepi na posameznih segmentih, kot so na primer predvideni v Strategiji razvoja kmetijstva. Nasprotno, ukrepi na posameznih segmentih so bistveno manj učinkoviti in lahko ostanejo celo brez učinka, če zadruga zaradi organizacijske oblike ne more pridobiti podpor, ki so dostopne nezadružnim gospodarskim subjektom ne glede na dejavnost ali v konkretni dejavnosti. V skladu s 5. razdelkom Sporočila Komisije — Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU 244, 01/10/2004, str. 2 – 17), veljajo za prestrukturiranje podjetij na področju kmetijstva nekatere posebne določbe, pri čemer za namene teh smernic kmetijstvo zajema vse dejavnosti pri primarni pridelavi kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi (kmetovanje). Ukrepi pomoči v korist podjetij, ki predelujejo in tržijo kmetijske proizvode, izrecno niso zajeti v tem poglavju, ker se pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem, se oceni v skladu s splošnimi pravili teh smernic. Prav tako nista v tem poglavju zajeta ribištvo in ribogojništvo. Glede na to je treba pripomniti, da so posebne določbe o pomočeh za prestrukturiranje na področju kmetijstva potrebne ne samo za kmetijske zadruge, ki pridelujejo kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi o delovanju EU (PDEU), temveč tudi za podjetja drugih pravno organizacijskih oblik, na primer gospodarske družbe, kolikor pridelujejo kmetijske proizvode. Po drugi strani pa ukrepi državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah niso pomembni samo za kmetijske zadruge, temveč tudi za zadruge v drugih, nekmetijskih dejavnostih. V zvezi s tem je treba omeniti, da tudi zadruge, ki jih organizirajo kmetje, v mnogih primerih ne opravljajo kmetijske dejavnosti neposredno, temveč se ukvarjajo s trženjem in predelavo kmetijskih proizvodov, ter niso zajete s pojmom kmetijstva. Zato tudi ta del vprašanja presega okvire kmetijstva oziroma problematiko državnih pomoči na področju primarne kmetijske proizvodnje. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da ponovno vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanju v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike poplačila odškodnine za nastalo materialno škodo slovenskim žrtvam nacifašizma. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike poplačila odškodnine za nastalo materialno škodo slovenskim žrtvam nacifašizma, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za finance da vprašanji preučijo in nanju odgovorijo. Vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca se glasita:
Obrazložitev: Združenje žrtev okupatorjev (v nadaljevanju: Združenje) si že vrsto let prizadeva za zakonsko ureditev njihove pravice do ustrezne odškodnine za utrpelo materialno škodo v času druge svetovne vojne. Tako Združenje že od leta 2000 aktivno kontaktira z vsako od aktualnih vlad v Republiki Sloveniji, prav tako pa še vedno skuša doseči, da bi predlog za povrnitev utrpele materialne škode sprejel nemški Bundestag. Slovenske žrtve nacifašizma so takoj po osamosvojitvi pričele zahtevati pravico do odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki jo morajo plačati okupatorji kot povzročitelji te škode. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/1995, 8/1996, 44/199670/1997, 39/1998 Odl.US: U-I-64/97-8, 43/1999, 51/1999 Skl.US: U-I-327/96, 19/2000 Odl.US: U-I-327/96, 28/2000, 64/2001, 32/2002 Odl.US: U-I-221/01-9, 110/2002 (3/2003 popr.), 18/2003-UPB1, 54/2004-ZDoh-1 (56/2004 popr., 62/2004 popr., 63/2004 popr.), 68/2005 Odl.US: U-I-29/04-19, 61/2006-ZDru-1, 114/2006-ZUTPG, 118/2006 Odl.US: U-I-266/04-105, 72/2009) ima žrtev vojnega nasilja pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zakonu. V slovenskem pravnem redu je bil sicer sprejet Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ) (Uradni list RS, št. 18/2001, št. 111/2001, 47/2002 Odl.US: U-I-93/01-10, 67/2002, 54/2004-ZDoh-1 (56/2004 popr., 62/2004 popr., 63/2004 popr.), 27/2009), ki je bil decembra 2001 preimenovan v Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 111/2001 in 67/2002). Slednji daje upravičencem, določenim v Zakonu o o žrtvah vojnega nasilja, pravico do nematerialne odškodnine za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje. Vprašanje materialne škode in povračila le-te pa zakonsko še ni urejeno. Leta 2001 je Združenje ponovno zaprosilo takratno vlado za dogovor o rešitvi problematike. Zaradi neustreznega odziva so maja 2002 izvedli protest pred poslopjem Vlade Republike Slovenije. Posledično je bila ustanovljena medresorska komisija, katere sestava se je skozi čas spreminjala, vendar brez očitnega napredka v razreševanju problematike. Združenje se je tako v postopkih terjanja držav okupatork moralo aktivirati kar samo, čeprav je iz obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (opr. št. II Ips 449/2007 z dne 10. 1. 2008 http://www.sodisce.si/znanje/ sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs?rpp=50&month=1&year=&p=16&ord=0&drc=desc&#) moč razbrati, da je reparacijska dolžnost mednarodna dolžnost, katere izpolnitev praviloma lahko zahteva samo država. Ker se vsa škoda šteje za škodo države, tudi odškodnina pripada državi. Slednja pa potem na podlagi svojega notranjega prava poplača škodo svojim državljanom. Republika Slovenija svojim državljanom oz. dejanskim oškodovancem materialne škode, ki jim je bila povzročena tekom druge svetovne vojne, še ni poplačala. Pravno ustrezna podlaga za takšno dejanje bi bilo prav sprejetje zakona. V času prejšnje vlade je bil sicer oktobra 2008 pripravljen Predlog zakona o povračilu premoženjske škode, vendar do sedaj še ni bil vložen v zakonodajno proceduro. Tudi v normativnem programu dela Vlade RS za leto 2011 tega ali podobnega predloga zakona ni moč zaslediti. Združenje je sicer trenutno Vlado Republike Slovenije o nerešeni problematiki obvestilo decembra 2008 in nato ponovno avgusta 2010. Posledično se je septembra 2010 Združenje končno sestalo s predstavniki treh ministrstev: Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za zunanje zadeve ter Ministrstva za finance. Zapisnika sestanka Združenje, kljub večkratnim prošnjam, še vedno ni prejelo. Predstavniki omenjenih ministrstev naj bi se sicer ponovno sestali v razširjeni sestavi, vendar brez prisotnosti Združenja. Na septembrskem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Združenja, je bil sicer opravljen pregled problematike in zahtev Združenja, ni pa prišlo do končnega dogovora. Ključno točko razprav na sestanku je predstavljala višina odškodnine, ki je bila s strani predstavnikov ministrstev postavljena na 500 milijonov evrov, kar je sicer skladno z vsoto, ki jo je Združenju ponudila že prejšnja vlada. Združenje se s takšno vsoto ne strinja, saj jo ocenuje kot izrazito prenizko, glede na to, da dejansko materialno škodo ocenjuje na 2,2 milijardi evrov (za približno 35.000 družin), kolikor tudi zahteva od Nemčije, v okviru postopkov, ki se vodijo v nemškem Bundestagu. Posamezniki in družine, ki so bili v času druge svetovne vojne odpeljani iz svojih domov, pregnani ali aretirani, so namreč izgubili vse svoje premoženje in po štirih letih, ko so se vrnili, niso imeli ničesar več. Od slovenske države Združenje sicer za poplačilo materialne škode zahteva manjšo vsoto kot od Nemčije, to je 850 milijonov evrov, pri čemer bi vsak upravičenec prejel pribl. 25.000 € oz sorazmerno glede na ocenitev nastale škode. Združenje se pri tem zaveda posledic gospodarske in finančne krize za slovenski proračun, zato ne pričakuje izplačila zahtevane odškodnine v enkratnem znesku, ampak predlaga, da se pogoji za izplačilo (vezani na primer na ponoven dvig gospodarske rasti v Sloveniji) določijo v posebnem zakonu, za sprejem katerega se Združenje prizadeva že od osamosvojitve dalje. Za pripravo predloga zakona bi se lahko ponovno ustanovila posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov pristojnih ministrstev ter predstavnikov Združenja žrtev okupatorjev. V uvodu zgoraj omenjenega Predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne, pripravljenem leta 2008, je bilo med drugim zapisano, da je nekdanja Jugoslavija "dobila povrnjen le del vojne škode od agresorskih držav (Nemčija, Italija, Bolgarija in Madžarska) povzročene v času druge svetovne vojne, in sicer v obliki reparacij, nepovratnih sredstev, posredno pa tudi v obliki ugodnih kreditov. Oškodovanci iz tega naslova niso dobili povračila za premoženjsko škodo, ki jim je bila povzročena med drugo svetovno vojno, so pa nekaterim skupnost in državni organi pomagali pri obnovi poškodovanih oziroma porušenih nepremičnin. Tudi Republika Slovenija oziroma njena država predhodnica LR in SR Slovenija je prejela na ta način del vojne odškodnine." Prav tako je v poglavju o ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah predloga zakona zapisano, da "bo šele uveljavitev Predloga zakona o povračilu premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne vzpostavila pravno obveznost države ter njej ustrezajoče pravice fizičnih oseb do pridobitve povračila vojne škode". Kot podlaga za to trditev je navedena tudi že omenjena sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz januarja 2008, v obrazložitvi katere je navedeno, da napadena država ne more biti odgovorna svojim državljanom za škodo, ki so jo pretrpeli med vojno oz. zaradi vojnega stanja. Država je torej dolžna svojim državljanom povrniti vojno škodo le v primeru, če takšno obveznost vzpostavljajo njeni (notranji) posebni predpisi. Pri tem je poudarjeno, da vzpostavitev posebnega režima odgovornosti za vojno škodo temelji na moralnih načelih, kot sta načeli solidarnosti in pravičnosti. Pri tem je v sodbi in sklepu načelo socialne države navedeno kot eno temeljnih ustavnih načel v Republiki Sloveniji (2. člen Ustave RS, Uradni list številka 33/91 s spremembami, v nadaljevanju URS), v skladu s katerim je, hkrati z načelom solidarnosti, v tretjem odstavku 50. člena URS zagotovljeno posebno varstvo žrtvam vojnega nasilja na podlagi zakona. Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-327/96 pa izhaja, da navedena določba ne pomeni, da so žrtve vojnega nasilja do poravnave škode upravičene že a priori, ampak da mora zakonodajalec v razumnem roku posebno varstvo žrtev uzakoniti(12)". V skladu s slednjim bi bilo, med drugim tudi iz moralnega in etičnega vidika, potrebno predlog zakona (po predhodnem usklajevanju s predvidenimi upravičenci) čim prej vložiti v zakonodajno proceduro. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za finance, da vprašanji preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanju v roku 30 dni odgovorijo. Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 18. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Drage Žure glede zagotavljanja sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti za oklepnike Patria v Proračunu Republike Slovenije za leti 2011 in 2012. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede zagotavljanja sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti za oklepnike Patria v Proračunu Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in na njih odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:
Obrazložitev: Glede na v javnosti znane podatke o predvidenem številu dobavljenih oklepnikov v letu 2011 in 2012 in znesek v sprejetem Proračunu Republike Slovenije za plačilo oklepnikov v letu 2011 in 2012, prihaja do precejšnjih razhajanj, glede na potrebno višino sredstev in zagotovljeno višino sredstev v proračunu. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovorita. Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 14. 12. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Vriska glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči. - - - Po elektronski pošti 6. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Alojza Kovšce glede nemotenega prehoda ladij do koprskega pristanišča v primeru uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone s strani Republike Hrvaške.
- - - Po elektronski pošti 11. 1. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na sklepe Državnega sveta ob obravnavi problematike načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško.
- - - Po elektronski pošti 18. 1. 2011 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z omejitvijo hitrosti na cestninskih postajah.
3. točka dnevnega reda: Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Madžarske republike Evropski unije v času od 1. januarja do 30. junija 2011 Veleposlanik Madžarske republike Nj. eksc. gospoda dr. István Szent-Iványi je predstavil prednostne naloge predsedovanja Madžarske republike v času od 1. januarja do 30. junija 2011. V razpravi so sodelovali: mag. Blaž Kavčič, dr. Janvit Golob in Boris Šuštaršič. Po končani razpravi se je predsednik mag. Blaž Kavčič zahvalil veleposlaniku Madžarske republike za predstavitev.
4. točka dnevnega reda:Predlog zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) - druga obravnava, EPA 1199-V Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 28. 7. 2010 in so ga svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Poročilo Odbora za delo, družino in socialne zadeve skupaj z Dopolnjenim Predlogom Zakona so svetniki prejeli po elektronski pošti 18.1.2011. Predlog mnenja Državnega sveta k dopolnjenemu predlogu zakona so svetniki prejeli po elektronski pošti 18. 1. 2011 in na klop. Predstavnik predlagateljev zakona Tadej Slapnik, poslanec v Državnem zboru je podal obrazložitev. Predstavnica na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanja je podala obrazložitev. Predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je pojasnil stališče komisije. V razpravi sta sodelovala: Anton Peršak in Boris Šuštaršič. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Dopolnjenemu Predlogu Zakona o socialnem podjetništvu (ZsocP) - druga obravnava Državni svet dopolnjen predlog zakona podpira. Državni svet poudarja, da je socialna ekonomija sestavni del vseh razvojnih načrtov Evropske unije in s tem tudi del razvojnih načrtov Slovenije ter da ima Slovenija na področju socialnega podjetništva bogato zgodovino že od 60.-ih let prejšnjega stoletja dalje. Predlog zakona Državni svet ocenjuje kot priložnost za nadaljnji razvoj tega področja, saj bo lahko ponudil nove priložnosti za zaposlitev tistemu delu prebivalstva, ki mu je dostop do trga dela brez posebnih pogojev še vedno onemogočen. Državni svet izraža podporo opredelitvi področja socialnega podjetništva kot trajnostno naravnane dejavnosti in opredelitvi modela socialnega podjetništva kot odprtega modela, ki omogoča ustanavljanje socialnih podjetij s strani različnih pravnih subjektov ter spoštovanje načela soupravljanja s strani deležnikov po načelu »en član - en glas«. Državni svet se strinja, da bo predlog zakona prinesel nek okvir in napredek na področju socialnega podjetništva, vendar pri tem ugotavlja, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih že izvedenih precej uspešnih pilotnih projektov s področja socialnega podjetništva, pred tem pa je obstajalo tudi veliko primerov dobre prakse na tem področju v okviru pobude skupnosti EQUAL. Dober primer delovanja socialnih podjetij predstavljajo zlasti invalidska podjetja in zaposlitveni centri, v nekaterih elementih pa tudi javna dela. Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj v nadaljevanju zakonodajnega postopka upošteval večino pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter da je bilo tekom obravnave predloga zakona na seji matičnega delovnega telesa odpravljenih precej nedorečenih rešitev predloga zakona na podlagi sprejetih amandmajev Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter poslanskih skupin SLS in SDS. Državni svet kljub temu opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki so navedene v nadaljevanju mnenja. Predlog zakona tako na primer še vedno predvideva naknadno pripravo številnih podzakonskih aktov, ki bodo reševali nekatera pomembna vprašanja predloga zakona, in vsebina katerih bi bila zato lahko pomemben dejavnik za oblikovanje celovite slike izvajanja predloga zakona v praksi. Pri obravnavi predloga zakona bi bili zato dobrodošli vsaj osnutki predlogov omenjenih aktov za bolj celovito sliko urejanja področja socialnega podjetništva. Prav tako so še vedno nezadostno definirani nadgrajevanje že obstoječih oblik subjektov, ki vstopajo v socialno podjetništvo, in z njim povezani postopki registracije, kar bo po vsej verjetnosti povzročilo določene težave v praksi. Državni svet v zvezi s tem meni, da je predlagan postopek registracije subjektov socialnega podjetništva, ki sicer na sodišču poteka na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, v praksi neizvedljiv, saj ni možno od gospodarskega registrskega sodišča pričakovati, da bo ugotavljalo status vsakega posameznega subjekta, ki je sicer že registriran na podlagi drugih zakonov. Predlog zakona prejudicira, da bo večina subjektov, ki bo delovala na področju socialnega podjetništva, predstavljala že obstoječe pravne osebe, v predlogu zakona namreč manjka opredelitev mehanizma za ustanovitev socialnega podjetja, ki prej še ni obstajalo v katerikoli drugi pravni obliki. Državni svet ugotavlja, da je bil s sprejemom amandmaja k prvem odstavku 2. člena predloga zakona upoštevan predlog Zadružne zveze Slovenije, da se med nepridobitne pravne osebe, ki lahko opravljajo dejavnost socialnega podjetništva uvrsti tudi zadruge in evropske zadruge in odločitev ocenjuje kot pozitivno. Zadruge so bile do sedaj ene izmed redkih gospodarskih subjektov, ki so se uspešno ubranili pritiskom globalizacije in špekulativnega kapitala, zato je potrebno narediti vse, da se njihove funkcije napram drugim gospodarskim subjektom ne bi slabilo, ampak čim bolj spodbujalo njihov razvoj. Državni svet opozarja na potrebo po jasnejši razmejitvi pojmov socialne in pravične trgovine, saj se slednji v slovenskem prostoru že uporablja in lahko se zgodi, da bo zato prihajalo do zmede pri pojmovanju. Zakon bi prav tako moral zasledovati cilje konkurenčnosti kar se tiče poslovanja malih podjetij, zagotoviti enakost pogojev delovanja podjetij, tako z vidika zaposlovanja kot izpolnjevanja pogojev v okviru posamezne dejavnosti ter zlasti pogojev prodaje blaga in storitev. Iz predloga zakona namreč še vedno ni jasno razvidno, za katero blago in storitve, ki naj bi jih ponujala socialna podjetja, gre. Natančnejša definicija bi bila nujna predvsem z vidika varstva potrošnikov. Državni svet še zlasti opozarja na temeljno neskladje predloga zakona, ki socialno podjetništvo v osnovi definira kot nepridobitno dejavnost, v nekaterih določbah pa kljub temu predpisuje ugotavljanje dobička in delno razporejanje dobička. Gre za nesprejemljivo nasprotje, ki tudi po obravnavi na seji matičnega delovnega telesa še ni razrešeno, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Državni svet v zvezi s tem vprašanjem ugotavlja, da v slovenskem pravnem redu pojmi nepridobitne in pridobitne dejavnosti niso dobro definirani. V skladu s tem Državni svet nasprotuje prejudiciranju oblikovanja neke vrste hibridnih pravnih oseb na področju socialnega podjetništva, kot je nakazano z nekaterimi predlaganimi zakonskimi določbami, in predlaga, da se dejavnost socialnega podjetništva v celotnem predlogu zakona konsistentno definira kot nepridobitna. Subjekti, ki bodo delovali na področju socialnega podjetništva, bodo navkljub sledenju načela nepridobitnosti še vedno lahko prodajali svoje izdelke ali storitve na trgu, ključno zanje pa bo, da jim ne bo potrebno ugotavljati dobička ali plačevati z njim povezanih davščin, saj bodo vsak presežek prihodkov nad odhodki avtomatično prenesli v naslednje poslovno leto za iste namene. Prav tako bi bili v tem primeru omejeni vlagatelji kar se tiče črpanja dividend. Predlog zakona v 22. členu že predvideva pripravo posebnega računovodskega standarda za področje socialnega varstva, kar predstavlja idealno podlago za določitev izključno nepridobitnega načina delovanja socialnih podjetij. Državni svet kot problematično ocenjuje tudi, da se kot delitev dobička upošteva izplačilo plač, ki za več kot 20 % presegajo tiste, določene v kolektivni pogodbi (11. člen predloga zakona), medtem ko nikjer ni navedena omejitev za višine plač direktorjev, odgovornih oseb ali članov uprave. Prav tako se natančnejše opredeljevanje načina upravljanja po načelu »en član – en glas« prepušča aktu o ustanovitvi vsakega posameznega pravnega subjekta, namesto da bi se neke jasne omejitve in pogoji določili že s samim zakonom. Državni svet opozarja, da se predlog zakona v 11. členu sklicuje na kolektivne pogodbe, pri čemer je potrebno posebej opozoriti na težave, ki bodo nastale v primerih, ko za posamezne dejavnosti ni sklenjenih kolektivnih pogodb. Hkrati je potrebno opozoriti, da obstoječe kolektivne pogodbe temeljijo na različnih izhodiščih - ene na najnižjih izhodiščnih plačah, drugje na najnižjih osnovnih plačah itd. Državni svet meni, da je pogoj za pridobitev statusa socialnega podjetja, ki določa trajno zaposlovanje dveh delavcev po preteku prvega leta za socialno podjetje tipa A oziroma najmanj tretjine delavcev iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela v primeru socialnega podjetja tipa B, še vedno postavljen prenizko, saj dolgoletna praksa invalidskih podjetij kaže, da v takšnih podjetjih ni smiselno zaposlovati manj kot pet ljudi. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona pri opredeljevanju dejavnosti socialnih podjetij v 5. členu ne upošteva Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008, v nadaljevanju: Uredba), saj področja, na katerih se lahko opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva, navaja zelo pavšalno, hkrati pa navaja tudi nekatera področja (socialni turizem, socialna trgovina), ki v veljavni Uredbi sploh ne obstajajo. Državni svet meni, da se s takim načinom navajanja področij umetno omejuje področja, v okviru katerih bi se lahko opravljala dejavnost socialnega podjetništva. Dejavnosti, ki se bodo v praksi pokazale kot primerne za izvajanje te dejavnosti, je po oceni Državnega sveta preveč, da bi jih tako enostavno zamejili. Državni svet zato predlaga bolj racionalno rešitev in sicer, da se v šifrant Standardne klasifikacije dejavnosti vnese nova šifra dejavnosti z nazivom "dejavnost socialnega podjetništva", kar bi bilo primerljivo z že obstoječo ureditvijo klasificiranja dejavnosti invalidskih podjetij. S tem bi se nenazadnje omogočilo tudi ustreznejše statistično spremljanje razvoja dejavnosti socialnega podjetništva, kar bi bilo v primeru, da bi se to dejavnost skušalo na silo vključiti v že obstoječe dejavnosti, otežkočeno ali celo neizvedljivo. Državni svet pričakuje, da se bo z zakonsko predvidenimi podzakonskimi akti ter dopolnitvami zakonov, ki urejajo področja, na katerih se opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva, oblikoval stimulativen sistem podpornih storitev in spodbud, pri čemer naj se že v osnovi upošteva slabši izhodiščni položaj nepridobitnih zasebnih organizacij, ki bodo delovale na področju socialnega podjetništva, v primerjavi z gospodarskimi družbami. Položaj slednjih na trgu je v primerjavi s prvimi mnogo boljši, saj bodo v področje socialnega podjetništva vstopile z določenimi prednostnimi znanji in izkušnjami s področja trga in trženja. Sistem podpornih storitev naj se torej oblikuje tako, da se bo zagotovila uravnoteženost socialnih in ekonomskih ciljev posameznih subjektov socialnega podjetništva. Državni svet podpira sprejeti amandma Odbora za delo, družino in socialne zadeve k 32. členu predlog zakona, ki predvideva vzpostavitev posebnega sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva ter črtanje določbe o obveznosti zagotavljanja sredstev za financiranje spodbud iz 36., 37. in 38. člena predloga zakona s strani Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v 33. členu predloga zakona. V zadnjem času se je namreč omenjeni sklad, navkljub njegovim omejenim finančnim zmožnostim, prevečkrat uporabljal kot vir financiranja, s tem pa se je izgubljala njegova osnovna funkcija, posredno pa se je slabil tudi položaj invalidskih podjetij na trgu. Državni svet meni, da bo izvajanje nekaterih določb predloga zakona v praksi s stališča občin otežkočeno, saj so v predlogu zakona določene kot eden do glavnih akterjev pri spodbujanju delovanja in razvoja socialnega podjetništva, same pa razpolagajo z omejenimi, večinoma nezadostnimi finančnimi sredstvi. Državni svet ugotavlja, da kljub upoštevanju večine pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter zainteresirane javnosti v fazi obravnave predloga zakona v okviru matičnega delovnega telesa, še vedno ostajajo odprta nekatera pomembna vprašanja, zato predlagatelja poziva, da jih v nadaljevanju zakonodajnega postopka razreši. Državni svet navkljub nekaterim pripombam meni, da je predlog zakona tudi z vidika sedanjih finančno-gospodarskih težav nujno potreben, saj daje podlage za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin slovenskega prebivalstva na trgu dela. Omenjene skupine ljudi so sicer v veliki meri odvisne od javnih socialnih transferjev. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Šuštaršič. Predlog mnenja je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) - druga obravnava, EPA 1495-V Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 27. 12. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop. Svetniki so na klop prejeli tudi amandma Interesne skupine lokalnih interesov. Predstavnik predlagateljev zakona Dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor na Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge (Ministrstvo za notranje zadeve) je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije. V razpravi sta sodelovala: Alojz Kovšca in Milan Ozimič. Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:
A M A N D M A : Prvi stavek se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet podpira predlog zakona". Obrazložitev: Interesna skupina podpira predlog zakona, ki prinaša vrsto pozitivnih rešitev. Zakon zmanjšuje zahtevano izobrazbeno stopnjo, vendar hkrati uvaja dodatno izobraževanje za detektive. Interesna skupina ocenjuje, da bi bilo škoda le zaradi nekaj pomislekov zavrniti predlog zakona, ki se lahko še tekom zakonodajnega postopka spremeni. Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 14 pa jih je bilo proti). Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) - druga obravnava
Državni svet ne podpira predloga zakona. Državni svet ugotavlja, da je bil Zakon o detektivski dejavnosti sprejet leta 1994 in noveliran leta 2002, 2005 in 2007. Novelo zakona, ki je usklajena z direktivo (Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 12.12.2006 o storitvah na notranjem trgu, Uradni list EU, L 376/36, z dne 27. 12. 2006) in ureja postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, je Državni zbor sprejel na seji 26. marca 2010. Državni svet podpira prizadevanje in postopke v zvezi s harmonizacijo prava, zagotavljanjem prostega pretoka kapitala, blaga in storitev ter priznavanjem poklicnih kvalifikacij, v skladu s predpisi, ki urejajo postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Ob tem pa opozarja, da so ureditve detektivske dejavnosti v posameznih državah EU različne in ponekod ne dosegajo enakovrednega standarda, doseženega v Sloveniji (5 držav področja nima urejenega, 12 držav ima področje delno regulirano). V širšem mednarodnem prostoru Slovenija sodi med države z zgledno urejenim področjem detektivske dejavnosti. Državni svet poudarja, da je potrebno doseženo raven, kvaliteto dela in ugled poklica zagotavljati tudi v prihodnje. Predlog zakona o detektivski dejavnosti sedaj zahteva V. stopnjo izobrazbe, namesto dosedanje višje in na ta način znižuje doseženi standard in pomeni razvrednotenje detektivske dejavnosti in poklica. Veljavne določbe zakona iz leta 1994 določajo VI. stopnjo izobrazbe, danes enakovredno VII. stopnji. Državni svet opozarja, da je bil podoben ukrep znižanje strokovne izobrazbene ravni storjen pri nekaterih poklicih obrtnih storitev. Obrtne šole ni in s tem ne zagotovljene kakovosti in profesionalnosti. Potrebno je zadržati izobrazbeni nivo in profesionalne okvire. Državni svet poudarja, da ni administrativnih ovir, ki bi narekovale znižanje nivoja izobrazbe. V zvezi z ukinitvijo detektivske družbe in popolno liberalizacijo oblik dela Državni svet opozarja na negativne izkušnje iz obrti in podjetništva z ustanavljanjem "slamnatih" podjetij, uporabo in zlorabo dejavnosti. Detektivska dejavnost je posebna aktivnost, omejena je s pravicami naročnika in vezana na mandatno razmerje. Pri izvajanju postopkov, ki so lahko tudi na meji zagotavljanja spoštovanja in varstva človekovih pravic, mora detektiv oceniti sorazmernost postopka in ukrepov. Popolna liberalizacija bi pomenila, da bi se z detektivsko dejavnostjo lahko ukvarjale različne gospodarske družbe. Državni svet meni, da bi tudi v prihodnje kazalo zadržati preglednost delovanja v okviru detektivske družbe. Državni svet ugotavlja, da je postopek predhodnega preverjanja opredeljen v 16. b členu veljavnega zakona in ga opravlja Detektivska zbornica Slovenije. Predlog novele v 13. členu določa varnostno preverjanje, ki ga opravi Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Torej gre za krčenje pristojnosti zbornice oziroma prenos pristojnosti na ministrstvo. Državni svet ponovno opozarja na zagotavljanje javnega interesa in pravic potrošnikov; na pravico slovenskega potrošnika do komunikacije v materinem jeziku. Člani komisije so poudarili pomen rabe lastnega jezika, ki zagotavlja človekovo dostojanstvo, zasebnost in s tem človekove pravice. Zagotavljati večjo pozornost jezikovni politiki in skrbi za uporabo lastnega jezika doma in v inštitucijah EU. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. Predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 6 pa jih je bilo proti). 6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK-A) - skrajšani postopek, EPA 1492-V Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 27. 12. 2010. Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop. Svetniki so na klop prejeli tudi stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Ker ni bilo razprave je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK-A) - skrajšani postopek Državni svet podpira predlog zakona. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona sledi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-295/07 (Uradni list RS, št. 105/08), ki je bila izdana v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti na zahtevo Državnega sveta. Ustavno sodišče v navedeni odločbi navaja: »Ker Državni svet z zahtevo za zakonodajni referendum uresničuje svojo ustavno pristojnost in se tako aktivno vključi v zakonodajni postopek, mu je treba zagotoviti, da lahko dejavno sodeluje tudi v referendumski kampanji, zlasti tako, da sodeluje pri seznanjanju in obveščanju volivcev in s tem vpliva na njihovo odločanje na referendumu. Bistvenega pomena za izvedbo kampanje pa je, da so državnemu svetu zagotovljena primerna sredstva". Novela zakona odpravlja neskladje z Ustavo Republike Slovenije in določneje opredeljuje Vlado Republike Slovenije, enako kot druge organizatorje referendumske kampanje. Državni svet nima pripomb na predlog zakona in ga soglasno podpira. Izraženo je bilo priznanje Ministrstvu za javno upravo za upoštevanje ustavnega položaja Državnega sveta in spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
7. točka dnevnega reda: Seznanitev z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin Pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Na klop so svetniki prejeli amandmaja Interesne skupine lokalnih interesov. Predlog sklepa Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 17. 1. 2011 in na klop. Predlagatelj pobude Rastislav Jože Reven je imel besedo. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Peter Gašperšič je podal obrazložitev. Besedo je imel vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič. Razpravljali so: Rastislav Jože Reven, dr. Zoltan Jan, prof. dr. Jože Mencinger, Milan Ozimič, Boris Šuštaršič, Anton Peršak, Mihael Jenčič, Vincenc Otoničar, Peter Vrisk, Jože Mihelčič. Na dileme iz razprave je odgovoril Aleš Seliškar, generalni direktor na Geodetski upravi Republike Slovenije. A M A N D M A : 1. Drugi odstavek predloga sklepa Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi: "Državni svet meni, da je nujno dopolniti sistem množičnega vrednotenja nepremičnin tako, da bodo cenitve izražale dejansko prometno vrednost nepremičnin. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije preučita predlagane dodatne tehnične elemente za vrednotenje nepremičnin (priloga)". V petem odstavku se drugi, tretji in četrti stavek črtajo. Obrazložitev: Ker je vsebina drugega, tretjega in četrtega stavka v petem odstavku v nasprotju s predlaganim novim drugim odstavkom, jih je treba črtati (ostane pa prvi stavek petega odstavka) . Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). Nato je predsednik dal na glasovanje še drugi amandma Interesne skupine loklanih interesov k predlogu mnenja: A M A N D M A : 2. Doda se nov odstavek, ki se glasi: "Državni svet predlaga, da se rok za podajanje pripomb na izračunane vrednosti nepremičnin podaljša za vsaj tri mesece". Obrazložitev: Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti). Predsednik je nato dal na glasovanje predlog sklepa skupaj s sprejetima amandmajema: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) ter na podlagi seznanitve z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin, sprejel naslednji S K L E P : Državni svet se je na pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna seznanil z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin. Državni svet meni, da je nujno dopolniti sistem množičnega vrednotenja nepremičnin tako, da bodo cenitve izražale dejansko prometno vrednost nepremičnin. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije preučita predlagane dodatne tehnične elemente za vrednotenje nepremičnin (priloga). Državni svet ugotavlja, da je bilo popisanih 6.103.000 nepremičnin, pri čemer so bile do 3. 1. 2011 posredovane pripombe na 588.000 nepremičnin (manj kot 10%), pri čemer je bilo podanih pripomb zaradi izračunane vrednosti na slabe 3% nepremičnin (172.000), glede spremembe lastništva na 3,4% nepremičnin (204.000). Po mnenju Državnega sveta število pripomb ni veliko, še posebej glede na neurejene prostorske evidence. Ocenjevanje vrednosti nepremičnin za potrebe obdavčenja in drugih javnih namenov je zelo občutljiva zadeva, ki pa zahteva kvaliteten register nepremičnin, kar pa je odvisno od urejenosti podatkov o zemljiščih (zemljiški kataster), stavbah in delih stavb (kataster stavb) in lastnikih (zemljiška knjiga). Državni svet poudarja, da je kljub številnim projektom države in lokalnih skupnosti z namenom ureditve baze podatkov (kataster stavb, zemljiški kataster, kataster gospodarske javne infrastrukture, zemljiška knjiga) to področje še zmeraj neurejeno, pri čemer je krivda za tako stanje tako na strani lastnikov nepremičnin, ki ne urejajo vpisov in sprememb lastništva, spremembe rabe in drugih podatkov, kot na strani neusklajenosti in nenatančnosti posameznih prostorskih baz. Od vzpostavitve kvalitetne baze podatkov oziroma njene operativnosti je torej odvisna uvedba davka na nepremičnine kot lastnega davčnega vira občin in posledično ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na neustreznost pridobljenih podatkov o namenski rabi zemljišč s strani občin, ki je posledica še nedokončanega procesa sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, Državni svet pričakuje, da bo Geodetska uprava Republika Slovenije ustrezno uredila to problematiko. Državni svet ugotavlja, da je za oblikovanje končnega predloga modelov vrednotenja, ki naj bi bili sprejeti in uveljavljeni do konca tega leta, zelo pomembno podajanje verodostojnih podatkov in da lastniki nepremičnin podajajo podatke o njihovi dejanski rabi. Vse pripombe lastnikov so dobrodošle, saj bodo pripomogle k oblikovanju modelov splošnih vrednosti nepremičnin, ki bodo čim bližje tržnim vrednostim. Državni svet pričakuje, da bo Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi vseh pripomb ponovno preučila modele vrednotenja nepremičnin, vrednostne cone, v katero je posamezna nepremičnina uvrščena. Državni svet predlaga, da se rok za podajanje pripomb na izračunane vrednosti nepremičnin podaljša za vsaj tri mesece. Državni svet opozarja na problem neurejenega lastništva dela kmetijskih zemljišč, ki so jih lastniki brezplačno prenesli na državo ali občine za izgradnjo javne gospodarske infrastrukture (npr. ceste), vendar pa zaradi visokih stroškov odmere nikoli niso bile opravljene in posledično lastništvo ni zemljiškoknjižno urejeno. Z uvedbo davka na nepremičnine bodo pravno-formalni, ne pa dejanski lastniki teh zemljišč obremenjeni. Državni svet pričakuje, da bodo predvideni bolj poenostavljeni postopki izmere teh zemljišč dejansko realizirani. Predlog sklepa skupaj s sprejetima amandmajema je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
8. točka dnevnega reda: Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2010 Po elektronski pošti 17. 1. 2011 so svetniki prejeli predlog Poročila o delu Državnega sveta v letu 2010. Poročilo o Poročilu o delu Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so prejeli s sklicem po elektronski pošti 12. 1. 2011 in na klop. Uvodoma je predsednik Državnega sveta predstavil poročilo. Predsednik je dal na glasovanje predlog poročila: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi drugega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) sprejel naslednji S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije je sprejel Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2010. Poročilo je bilo sprejeto (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
9. točka dnevnega reda: Pobuda za sprejem zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU; Uradni list RS, št. Ur.l. RS, št. 34/04, 43/10, 107/10) Predlog zahteve za presojo ustavnosti so svetnki prejeli po elektronski pošti 18. 1. 2011 in na klop. Predlog zahteve je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Predlog zahteve Državnega sveta so prejeli na klop. Predlagatelj zahteve Vincenc Otoničar je podal kratko obrazložitev. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog z a h t e v e za presojo ustavnosti: Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji dne 19. 1. 2011 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - UPB1 in 108/07 - Skl.US: U-I-259/07-10) sprejel Z A H T E V O za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU; Uradni list RS, št. Ur.l. RS, št. 34/04, 43/10, 107/10; v nadaljevanju: ZSDZVZEU). Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet) predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) ugotovi, da je ZSDZVZEU, zlasti 11.a člen ZSDZVZEU, v neskladju z določbami Lizbonske pogodbe in sicer prvim odstavkom 8. člena Protokola številka 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v povezavi z 263. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker ne ureja vloge Državnega sveta. Navedeno hkrati predstavlja tudi neskladje z 8. in 153. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), ki določata, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Obrazložitev ZSDZVZEU ureja razmerje med Državnim zborom in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v Evropski uniji. Pravno podlago za ZSDZVZEU določa Ustava, ki v četrtem odstavku 3.a člena določa, da razmerja med Državnim zborom in Vlado glede obveščanja v postopkih sprejemanja aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, podrobneje ureja zakon. Vlada sproti obvešča Državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, Vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Obravnava zadev Evropske unije, kot jih določa ZSDZVZEU, poteka po določbah 2.a poglavja Poslovnika Državnega zbora , ki ureja postopek obravnave zadev Evropske unije. Za vprašanja, ki v navedenem poglavju niso urejena, veljajo druge določbe poslovnika. ZSDZVZEU v 11.a členu ureja postopek vložitve tožbe pred Sodiščem EU v primerih, kadar bi Državni zbor naknadno ugotovil kršitev načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU. Določa, da kadar Državni zbor ugotovi kršitev načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU, sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, nalog za vložitev tožbe in usmeritvena navodila za zastopanje posreduje Državnemu pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo na podlagi sklepa, naloga in usmeritvenih navodil ob sodelovanju Državnega zbora pripravi končno besedilo tožbe ter jo vloži na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) v rokih, ki jih določajo pogodbe, na katerih temelji Evropska unija. Državno pravobranilstvo sproti obvešča Državni zbor o poteku postopka pred Sodiščem EU, o svojih dejavnostih v zvezi z njim ter o sprejetih odločitvah Sodišča EU. Določbe 11.a člena predstavljajo pravno podlago za vložitev tožbe pred Sodiščem EU, kadar bi Državni zbor naknadno odkril kršitev načela subsidiarnosti zakonodajnih aktov EU, ki so že bili sprejeti in objavljeni v Uradnem listu EU. ZSDZVZEU ne ureja vloge Državnega sveta na področju zadev Evropske unije. Vloga Državnega sveta je urejena zgolj na ravni Poslovnika Državnega zbora v okviru določb, ki se nanašajo na postopek obravnave zadev Evropske unije. Državni svet neposredno sodeluje z Državnim zborom in njegovimi delovnimi telesi. Zadeve, ki se nanašajo na zadeve Evropske unije najprej obravnava v okviru Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta. Navedena komisija obravnava tudi skladnost posameznih zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti. Predstavnik Državnega sveta je vabljen na seje odborov, pristojnih za evropske zadeve, ne glede na to, ali predhodno pošlje svoje mnenje ali ne. Državni svet namreč lahko že na podlagi Ustave daje mnenje o vseh zadevah iz pristojnosti Državnega zbora, kar vključuje tudi zadeve Evropske unije, na podlagi Zakona o Državnem svetu pa mu mora predsednik Državnega zbora pošiljati vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu sej Državnega zbora (torej tudi o zadevah Evropske unije, ki jih obravnava Državni zbor). Predstavnik Državnega sveta se mora na sejah odborov omejiti zgolj na predstavitev mnenja Državnega sveta. Državni svet skupaj z Državnim zborom sestavlja delegacijo, ki se redno udeležuje srečanj COSAC (Konferenca predsednikov odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve) in aktivno sodeluje v razpravah. Če vlogo Državnega sveta v zadevah Evropske unije primerjamo z vlogo drugih domov držav članic Evropske unije, lahko ugotovimo, da je vloga Državnega sveta na tem področju zelo šibka. Vsi drugi domovi držav članic Evropske unije, torej tudi tisti v sistemu nesimetrične dvodomnosti, imajo pristojnost sodelovati v zadevah Evropske unije. Ne glede na to, da imajo drugi domovi v sistemu nesimetrične dvodomnosti večinoma manjše, šibkejše pristojnosti v razmerju do prvega doma, pa imajo v zadevah Evropske unije v največ primerih enake pristojnosti kot prvi domovi. Medtem ko oba domova nista enakopravna v nacionalnem zakonodajnem postopku in nadzoru nad izvršilno vejo oblasti, sta večinoma enakopravna v zadevah Evropske unije. To pomeni, da se ta pristojnost šteje za zelo pomembno, saj večinoma drugi domovi ne morejo enakopravno s prvim domom odločati v zakonodajnem postopku ter enako kot prvi dom nadzirati izvršilno oblast in odločati o njeni politični odgovornosti. Razumljivo je, da so drugi domovi enakopravni s prvimi domovi na področju obravnave evropskih zadev. Vloga drugega doma na tem področju namreč ni nasprotovanje prvemu domu in popravljanje odločitev prvega doma, kot je to značilno za zakonodajni postopek v državi članici. Prvi in drugi dom se pri obravnavi evropskih zadev dopolnjujeta in skupaj sodelujeta z izvršilno vejo oblasti, ki neposredno sodeluje pri odločanju v ključnih institucijah Evropske unije (Svet Evropske unije, Evropski svet). Poleg tega je potrebno poudariti, da so zadeve Evropske unije zelo obsežno področje, ki je ponavadi velik zalogaj tako za izvršilno kot tudi za zakonodajno vejo oblasti. Torej je dobrodošlo, da se oba domova dopolnjujeta v delu na tem področju. V nekaterih primerih dvodomne ureditve parlamenta je večja vloga drugega doma v zadevah Evropske unije celo nadomestilo za njegov siceršnji šibkejši položaj nasproti prvemu domu. Oba domova parlamenta delujeta na področju zadev Evropske unije bodisi z ustanovitvijo skupnega delovnega telesa, ali pa tako, da ima vsak dom posebno delovno telo, pristojno za evropske zadeve. Slednja ureditev je v Evropi prevladujoča, kljub temu pa imajo belgijski, irski in španski parlament skupno delovno telo, kar je morda celo bolj primerno, saj se parlament na ta način izogne tveganju oblikovanja nasprotujočih si stališč k predlogom evropskih zadev. Vloga Državnega sveta v zadevah Evropske unije je povezana tudi z njegovim razmerjem do Vlade na tem področju. To razmerje zgolj posredno urejata Zakon o Državnem svetu in Poslovnik Državnega sveta . Prvi določa, da imajo Državni svet in njegova delovna telesa pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo. To pomeni, da lahko Državni svet od služb Vlade in ministrstev zahteva, da ga redno obveščajo o zadevah Evropske unije. Ni pa Vlada tega dolžna storiti, če Državni svet tega ne zahteva. Poslovnik Državnega sveta določa, da je na dnevnem redu vsake seje Državnega sveta posebna točka dnevnega reda namenjena pobudam, vprašanjem in zahtevam članov Državnega sveta, s katerimi se ti obračajo na Vlado in ministrstva za pridobitev različnih informacij, torej tudi s področja zadev Evropske unije. Takšna ureditev vloge drugega doma do vlade je zelo šibka in neprimerna za obravnavo zadev Evropske unije. Minimalna dolžnost nacionalne vlade, tudi v razmerju do drugih domov je, da jih obvešča o vseh zadevah Evropske unije. Glede na to, da tudi drugi domovi opravljajo nadzor nad delom vlade v postopkih odločanja v Evropski uniji in nad sprejemanjem evropskih dokumentov, morajo biti drugi domovi predhodno obveščeni o vseh predlogih aktov in dokumentov. Zato, da lahko opravljajo učinkovit nadzor, morajo biti pravočasno in čim bolj popolno obveščeni o vseh aktivnostih na ravni Unije. Naknadno obveščanje o dogajanjih na evropski ravni bi bilo nezadostno ne samo, ker bi imel parlament na ta način povsem obrobno vlogo pri obravnavanju evropskih zadev, ampak tudi zaradi vprašanja načela zavor in ravnovesij med temeljnimi državnimi organi. To je urejal tudi Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji Amsterdamske pogodbe, tako da je morala vlada vsake države članice zagotoviti, da predloge Komisije za zakonodajne akte predloži nacionalnemu parlamentu. Lizbonska pogodba je na tem področju prinesla pomembno novost in sicer, da nacionalne parlamente obveščajo neposredno institucije Evropske unije, predvsem Evropska komisija. Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Lizbonski pogodbi, v prvem odstavku 8. člena določa, da je Sodišče Evropske unije pristojno za odločanje o tožbah zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki jih po 263. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije država članica vloži ali v skladu s svojim pravnim redom posreduje v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali katerega od njegovih domov. Pogodba o delovanju Evropske unije v 69. členu določa, da nacionalni parlamenti skrbijo za to, da se v zakonodajnih predlogih in pobudah, predloženih v skladu s 4. in 5. poglavjem, upošteva načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Pogodba o Evropski uniji v 12. členu določa, da nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije tako, da jih institucije Unije obveščajo in jim predložijo osnutke zakonodajnih aktov Unije v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v evropski uniji; skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v okviru območja svobode, varnosti in pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Unije na tem področju v skladu s 70. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so vključeni v politični nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Evrojusta v skladu s 88. in 85. členom navedene pogodbe; sodelujejo v postopkih za spremembo Pogodb v skladu s 48. členom te pogodbe; so obveščeni o prošnjah za pristop k Uniji v skladu s 49. členom te pogodbe; so udeleženi pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji v 8. členu določa, da če nacionalni parlamentarni sistem ni enodomen, se določbe iz 1. do 7. člena tega protokola uporabljajo za vse domove, ki sestavljajo parlament. Tako po prvem odstavku 3. člena nacionalni parlamenti lahko predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije po postopku iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pošljejo obrazloženo mnenje o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti. Po 8. členu Ustave morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljano neposredno. Nadaljnje Ustava v prvem odstavku 153. člena določa, da morajo biti vsi zakoni, podzakonski predpisi in splošni akti v skladu z Ustavo. In naprej v drugem odstavku navedenega člena določa, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi mednarodnimi pogodbami. Lizbonska pogodba je mednarodna ratificirana pogodba, sestavljajo jo preambula, sedem členov, 13 protokolov in priloge. Protokol številka 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti je torej del Lizbonske pogodbe. To pomeni, da morajo biti slovenski zakoni, torej tudi ZSDZVZEU, v skladu z Lizbonsko pogodbo kot ratificirano mednarodno pogodbo. Lizbonska pogodba je prinesla nove pristojnosti nacionalnim parlamentom, pri čemer državam članicam prepušča, da v nacionalni zakonodaji uredijo izvajanje teh pristojnosti. Glede na to, da slovenski parlament sestavljata dva domova, Državni zbor in Državni svet, bi morala biti njuna vloga v zadevah Evropske unije zakonsko urejena. V slovenski zakonodaji obstaja samo en zakon, ki ureja vlogo parlamenta v zadevah Evropske unije in postopek nadzora nad kršitvami načela subsidiarnosti. To je ZSDZVZEU, ki pa ureja zgolj sodelovanje med Državnim zborom in Vlado in popolnoma izpušča Državni svet. Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v prvem odstavku 8. člena določa, da je Sodišče Evropske unije pristojno za odločanje o tožbah zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki jih po 263. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije država članica vloži ali v skladu s svojim pravnim redom posreduje v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali katerega od njegovih domov. Postopek bi moral biti za oba domova slovenskega parlamenta urejen na enem mestu, saj bi to prispevalo k večji preglednosti in jasnosti zakonodaje. Ker ni drugega zakona, ki bi urejal vlogo Državnega sveta v zadevah Evropske unije v skladu z Lizbonsko pogodbo, gre v slovenski ureditvi za protiustavno pravno praznino. Zakon bi moral urejati postopek tudi za Državni svet, opustitev ureditve namreč pomeni neskladje ZSDZVZEU z Lizbonsko pogodbo in hkrati tudi neskladje z 8. in 153. členom Ustave. Vse določbe Lizbonske pogodbe se nanašajo na nacionalni parlament kot celoto, torej v primeru, da gre za dvodomni parlament, na oba domova. V primeru slovenskega parlamenta se nanašajo tako na Državni zbor kot tudi na Državni svet. Po ustavni teoriji se namreč šteje za dvodomnost vsaka ureditev, kjer delujeta na področju zakonodajne funkcije dva domova, ne glede na razmerje med njima. Glede na to, da ima Državni svet omejen vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije, lahko govorimo zgolj o nesimetrični dvodomnosti slovenskega parlamenta, a vseeno gre za dvodomnost. O položaju Državnega sveta se je opredelilo tudi že Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-295/07 in med drugim zapisalo: "Državni svet ima poseben položaj v organizaciji oblasti, Ustava ga uvršča takoj za Državnim zborom. Njegove pristojnosti kažejo, da gre za organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije. Državni svet ne sprejema zakonov, vendar je celotno njegovo delovanje naravnano na vpliv na delovanje Državnega zbora kot zakonodajnega telesa. Kot že navedeno lahko s tega vidika govorimo o nepopolni (oziroma nesimetrični) dvodomnosti slovenskega parlamenta, kajti po ustavnopravni teoriji se šteje za dvodomno vsaka ureditev, v kateri delujeta na področju zakonodajne funkcije dva organa, ne glede na to, kakšno razmerje je med njima. Smisel dvodomnosti v unitarnih državah je v tem, da drugi dom sodeluje s prvim domom pri sprejemanju zakonov in opozarja na prenagljene in nezadostno premišljene odločitve prvega doma. Drugi dom naj bi zaviral pretirane in prenagljene odločitve prvega doma ter zagotavljal večjo preudarnost pri zakonodajnem odločanju. Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov (prvi odstavek 96. člena Ustave). Glede na svoje ustavne naloge (97. člen Ustave) Državni svet opravlja iniciativno, suspenzivno in svetovalno funkcijo v razmerju do Državnega zbora. Predlaga lahko sprejem zakonov, zahteva razpis zakonodajnega referenduma ali uvedbo parlamentarne preiskave ali zahteva od Državnega zbora, da o že sprejetem zakonu ponovno odloča, kjer je za sprejem zakona potrebna zahtevnejša večina, kakor tudi, da po lastni presoji ali na zahtevo Državnega zbora temu daje mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti. Gre torej za organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije in njegova vloga pomeni korekcijski mehanizem zakonodajne oblasti Državnega zbora. Organizacijo Državnega sveta Ustava v celoti prepušča zakonu (tretji odstavek 96. člena), določa pa, da ima Državni svet poslovnik (101. člen Ustave). Glede na to so pooblastila zakonodajalcu, kako organizirati ta organ, široka, spoštovati pa mora z Ustavo določen položaj Državnega sveta in zagotoviti izvajanje z Ustavo določenih nalog." Lizbonska pogodba je prvič uvedla formalno vlogo nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku Evropske unije. Nacionalni parlamenti presojajo skladnost zakonodajnih aktov Evropske unije z načelom subsidiarnosti. Pridobili so povsem samostojno vlogo, ki jo morajo države članice spoštovati in to ne glede na nacionalno pravno ureditev. Formalno vlogo v zakonodajnem postopku Evropske unije sta torej v skladu z Lizbonsko pogodbo pridobila oba domova slovenskega parlamenta, tako Državni zbor kot tudi Državni svet. Medtem, ko so postopki delovanja Državnega zbora na tem področju urejeni v četrtem odstavku 3.a člena Ustave in v ZSDZVZEU, postopki sodelovanja Državnega sveta v zadevah Evropske unije niso urejeni ne ustavno in ne zakonsko. To pomeni, da, kot že navedeno, obstaja pravna praznina glede ureditve vloge Državnega sveta v zadevah Evropske unije, kar je v nasprotju z ureditvijo v Lizbonski pogodbi. Državni svet je v preteklosti že predlagal ureditev svoje vloge tako v Ustavi kot tudi v ZSDZVZEU, vendar je Državni zbor njegove predloge zavrnil. Državni svet se obrača na Ustavno sodišče, da v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave odloči o skladnosti ZSDZVZEU, predvsem njegovega 11.a člena s prvim odstavkom 8. člena Protokola številka 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v povezavi z 263. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije. Podrejeno Državni svet Ustavnemu sodišču predlaga in ga naproša, da v primeru, če bi se izreklo za nepristojno za odločanje o vsebini določbe 8. člena Protokola številka 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti na podlagi 3.a člena Ustave, da glede vsebine določbe 8. člena Protokola številka 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti postavi predhodno vprašanje Sodišču EU na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. * * * Državni svet je svojega predstavnika v postopku pred Ustavnim sodiščem določil državnega svetnika Vincenca Otoničarja. Predlog zahteve je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti). Predsednik je zaključil 33. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja seja 16. februarja 2011. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
33. seja Državnega sveta Republike Slovenije |