Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji 20. 1. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s pridobitvijo statusa kmeta, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet podpira vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in nanju odgovori.
Vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča se glasita:
- Ali predstavlja doseganje predpisane višine dohodka iz kmetijske dejavnosti predpogoj za pridobitev statusa kmeta?
- Ali lahko oseba pridobi status kmeta, če izkaže, da izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje za pridobitev statusa in tako utemeljeno nakaže, da bo po njegovi pridobitvi izpolnila tudi zahtevani pogoj glede višine dohodka iz kmetijske dejavnosti?
Obrazložitev:
Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) (Uradni list. RS, št. 55/2003 -UPB1) v 24. členu določa, katera oseba se po zakonskih določbah šteje za kmeta. To je fizična oseba:
- ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka;
- ki je družinski član osebe iz prejšnje alineje, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih, določenih v prejšnjem členu;
- ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
- ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.
Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.
Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
V primeru, da mora oseba pomemben del dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti pridobivati, preden se ji prizna status kmeta, lahko v praksi pride do precej nelogičnih situacij. Oseba lahko izpolnjuje vse ostale z zakonom predpisane pogoje, ne dosega pa predpisane višine pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Je ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti, na primer pridobila je zahtevano izobrazbo na Višji agronomski šoli, kar predstavlja VI. stopnjo izobrazbe in tako izpolnjuje predpisan zakonski pogoj 24. člena ZKZ in se že ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, ter ima namen prav iz njenega naslova v bodoče pridobivati pomemben del prihodka. Žal pa oseba še nima objektivnih pogojev, da bi ji kmetijska dejavnost prinašala zahtevano višino dohodka in tako ne pridobi statusa kmeta. Ne pomaga ji niti, če s pomočjo izvedenskega mnenja izkaže, da ji bo kmetijska dejavnost, po pridobljenem statusu prinesla zahtevano višino dohodka. Ker ne pridobi statusa kmeta, je v slabši izhodiščni poziciji za nabavo kmetijskih zemljišč kot druge osebe, ki imajo status kmeta, brez zemljišč pa kmetijska dejavnost ne more prinašati zahtevane višine dohodka in tako se vrti v začaranem krogu.
ZKZ ščiti kmetijska zemljišča, da se na njih opravlja kmetijska dejavnost, s tem namenom tudi določa predkupno pravico v 23. členu. Namen ureditve v ZKZ je doseči zaokroženost in obdelovanje kmetijskih zemljišč, vendar ne na škodo posameznikov, ki želijo aktivno opravljati kmetijsko dejavnost in jim za njeno opravljanje manjka le še status kmeta, sicer pa izpolnjujejo vse pogoje, iz česar je razvidno, da bodo po pridobitvi statusa dosegli predpisano višino dohodka. Tako bi bilo smiselno, da bi oseba lahko pridobila status kmeta, četudi predpisane višine dohodka iz kmetijske dejavnosti še ne dosega, vendar z izvedenskim mnenjem izkaže, da ga v bodoče bo, ter se s tem vključi v skupino predkupnih upravičencev za nabavo kmetijskih zemljišč, še preden se ji omenjeni status prizna.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.
