Vprašanji Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasita:

1. Kolikšna je letna višina koncesnine za gozdna gospodarstva ob upoštevanju, da so koncesije gozdnim gospodarstvom podeljene za 20 let?
2. Ali Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smatra, da je višina koncesnine dovolj visoka ali pa jo namerava spremeniti?

Obrazložitev

Znano je, da je Slovenija z več kot 60 % površine pokrita z gozdovi; s tem Slovenija sodi med prve tri z lesom najbogatejše države v Evropski uniji. Gozdarska in lesno-predelovalna panoga sta med gospodarskimi panogami z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V zadnjih letih pa se lesno-predelovalna panoga srečuje z resno krizo, katere posledice je utrpelo kar nekaj nekoč zelo uspešnih slovenskih podjetij. Da je v Sloveniji v tem sektorju nekaj narobe lahko opazimo tudi ob primerjavi Slovenije s sosednjo Avstrijo, ki prav tako kot Slovenija velja za izredno gozdnato državo. Vendar pa se od gozda in pridelave lesa v Avstriji preživlja okoli 280.000 ljudi, dosežena proizvodnja vrednosti lesa je približno 7,5 mlrd evrov, izvoz njihove lesne industrije pa je kar 70 %. Nasprotno v Sloveniji od gozda in pridelave lesa živi le okoli 23.000 ljudi, še leta 1995 pa je gozdno-lesna industrija zaposlovala okoli 50.000 ljudi, v letu 2004 pa je to število padlo na približno 19.000. Postavlja se vprašanje zakaj je takšno stanje; verjetno je problem predvsem v podelitvi 20-letne koncesije gozdnim gospodarstvom, ki upravljajo s 26 % vseh slovenskih gozdov. Pri tem gre za gozdove v državni lasti, ki državi plačujejo lahko rečemo simbolično najemnino. Prevladuje mnenje, da je gospodarjenje z državnimi gozdovi na podlagi koncesij problematično zato bi veljalo razmisliti o podeljevanju koncesij in pozabiti na interese posameznikov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.