Mnenje k predlogu Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti

Državni svet Republike Slovenije predlog zakona podpira, hkrati pa meni, da je potrebno z vsebino in z vsemi novostmi, ki jih navedena pogodba prinaša, v čim večji meri seznaniti javnost.
Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti je bila podpisana 13. decembra 2007. Do sedaj jo je ratificirala zgolj Republika Madžarska. Slovensko predsedstvo je v svojem programu predsedovanja Svetu EU opredelilo pet prednostnih področij svojega delovanja in pod prvo točko zapisalo, da si bo Slovenija prizadevala ratificirati novo pogodbo čim prej, v začetku leta 2008, in tako dati pozitiven zgled za ratifikacijske postopke v drugih državah članicah. Prizadevanja bodo šla v smeri uspešne izvedbe ratifikacijskih postopkov v vseh državah članicah, tako da bi nova pogodba lahko začela veljati pred volitvami v Evropski parlament leta 2009.
Državni svet podpira program slovenskega predsedovanja Svetu EU, da se Lizbonska pogodba čim prej ratificira in se da na ta način vzgled ostalim državam članicam. Vendar pa hitenje z ratifikacijo pogodbe ne sme iti na račun pomanjkljive seznanitve javnosti s samo vsebino le-te. Zaradi tujih negativnih izkušenj s Pogodbo o Ustavi za Evropo Državni svet meni, da je potrebno javnost natančno seznaniti z novostmi, ki jih ta pogodba prinaša in z dejanskim pomenom predvidenih sprememb za prebivalce Evropske unije kot tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo na skupnem trgu in nenazadnje za evropske in nacionalne institucije.

Lizbonska pogodba omogoča prilagoditev evropskih instituciji in njihovih metod dela novim razmeram v Evropski uniji, krepi demokratično legitimnost in utrjuje temeljne vrednote Evropske unije. Državni svet poudarja, da se s to pogodbo krepi vloga tako Evropskega kot nacionalnih parlamentov, ki so sestavljeni iz neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva, s tem pa se zmanjšuje tako imenovani demokratični deficit Evropske unije, do katerega je prihajalo ob prenosu odločitev nacionalnih parlamentov na Evropsko unijo, ko je bil glas in vpliv državljanov nekoliko razvrednoten, saj ni imel gotovega učinka. Zaradi večje vplivnosti neposredno izvoljenih predstavnikov v Evropski parlament in okrepljene vloge nacionalnih parlamentov je ljudem dana večja možnost za sooblikovanje evropske politike. Po besedah predsednika Evropske komisije postavlja Lizbonska pogodba državljane v središče evropskega projekta, pri čemer je potrebno še posebej poudariti, da z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe Evropska unija postaja bolj demokratična in odprta, saj bodo razprave ob oblikovanju pravnega reda odprte javnosti, državljani EU pa bomo imeli možnost vplivanja na predlagane pravne akte.