Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 53. seji, dne 25. 4. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A) - prva obravnava

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (EPA 1357-IV, v nadaljevanju - ZZasV-A) kot glavni razlog za sprejem novele navaja polnopravno članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji in načelo prostega gibanja oseb, zaradi katerega je bilo potrebno določbo ZZasV, ki za varnostno osebje zahteva slovensko državljanstvo spremeniti tako, da je pripadnik varnostnega osebja lahko vsak, ki je državljan države, članice Evropske unije ^{opomba 1}. Ugotovitve ob izvajanju zakona v praksi naj bi pokazale, da se pri izvajanju veljavnega zakona gospodarski subjekti radi zatekajo k napačnemu tolmačenju, zaradi česar so dejavnost zasebnega varovanja opravljali v nasprotju z zakonodajo ter v nasprotju z interesom javnosti. Zaradi navedenega naj bi bil predlog sprememb in dopolnitev bolj določen in natančnejši. Razlog za spremembo je tudi izvajanje javnih pooblastil - izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnega osebja - glede na to, da varnostno osebje s svojimi ukrepi, določenimi v Zakonu o zasebnem varovanju lahko posega v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih, predlagatelj smatra, da je potrebno vzpostaviti enoten koncept kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte, ki zagotavljajo varnost.  

Na podlagi poročila Komisije za politični sistem Državni svet ugotavlja, da je:

• predsednik Zbornice RS za zasebno varovanje g. Marjan Pišek poudaril, da se pogoji zaostrujejo, kar ni slabo, saj je varnost vse bolj izpostavljena dobrina. Kljub temu zbornica meni, da naj stroka usposablja stroko. Ne strinja se z enotnim konceptom varnosti, kot ga sedaj vidi predlagatelj. Ko so sami predlagali pri zakonu o občinskem redarstvu, da bi lahko podjetja za zasebno varovanje opravljala storitve za posamezne občine, so jih takrat zavrnili, češ da gre za popolnoma ločena koncepta zagotavljanja varnosti. Meni, da je izguba samostojnosti nevaren poseg v ta prostor. Že sedaj minister za notranje zadeve potrjuje predlagatelje za izpraševalce, pooblastila predavajo strokovnjaki iz MNZ, zato ni razloga, da bi se usposabljanje preneslo na MNZ. V letu, odkar so bile podeljene licence ni bilo primera, da bi varnostnik posegel v človekove pravice;

• sekretar zbornice g. Ingo Paš poudaril, da je sprememba neevropska, enako meni tudi vrhunski nemški strokovnjak Hans Dieter Brauns. V vseh državah EU izvaja usposabljanje stroka, kjer gre za obvezno usposabljanje. Potrebna je nujnost razmejitve nalog policije in zasebnega varovanja. Družba Varnost je že pred 30 leti usposabljala svoje varnostnike; že takrat je bila dana stroka stroki, kar Zbornica izvaja že vse od njenega nastanka pred 12 leti. Odvzem izobraževanj in usposabljanj je ustavno sporen; predlog zbornice je bil, da se obdržijo strokovnjaki iz MNZ, da je član izpitne komisije predstavnik MNZ in da nima zbornica nič proti, da bi to lahko poleg njih lahko počela tudi policija ali katerikoli drug subjekt, ki bi izpolnjeval pogoje. Od leta 2003 do danes je zbornica organizirala 7 strokovnih posvetov, od tega 3 mednarodne. Z uveljavitvijo predloga zakona bo to vse zamrlo, vključno z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, ki jih je sama pripravila in prvič sprejetimi standardi za varnostno nadzorne centre. V Evropi potekajo trendi za harmonizacijo varnostnega področja; v Evropi tudi ni dvoma, kam dejavnost zasebnega varovanja sodi (v gospodarski sektor). Predlogu zakona v svojem strokovnem mnenju nasprotuje tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Pomen izrazov

Predlog zakona spreminja pomen izrazov; le ti bistvenega pomena za nekatere druge, pomembnejše spremembe, ki jih je tako veliko lažje razumeti. Prva točka 3. člena določa: "zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe".
V zvezi s to navedbo velja pripomniti, da je bil v državnem zboru na seji dne 30.3.2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru (ZSReg-B), ki je ??kladno z načelom hkratnosti vpisov v sodni in poslovni register ukinil med drugim tudi vpisovanje dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, saj za dosego korporacijskopravnih učinkov tak vpis ni potreben. Glede na nov 27. člen ZSReg-B mora v predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa subjekt vpisa navesti svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz 4. člena ZPRS-1. Člen 35 ZSReg-B se spremenil besedilo 6. člena ZGD tako, da se besedilo >dejavnosti, ki je vpisana v register< nadomesti z besedilom >dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi<, v petem odstavku se v prvem stavku besedilo >v registru vpisano dejavnost< nadomesti z besedilom >dejavnost, določeno v statutu ali družbeni pogodbi<.

Tretji odstavek 6. člena ZGD-1 (družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register) ima korporacijskopravno naravo in nima javnopravne narave. S to določbo se tako urejajo korporacijskopravna razmerja v družbi, torej razmerja med družbo (oziroma pravno dosledneje med poslovodji oziroma upravo družbe, ki v imenu družbe vodi njene posle in jo zastopa) in njenimi družbeniki. Glede na prej razloženo jo je zato treba spremeniti tako, da sme družba opravljati samo tiste posle, ki so v skladu z namenom delovanja družbe, kot je ta (med drugim tudi z določitvijo dejavnosti) opredeljena v pravilih družbe. Na enak način je (zaradi enakih razlogov) treba spremeniti tudi peti odstavek 6. člena ZGD-1^{opomba 2}.

Glede na navedeno se izkaže, da je dosedanje besedilo "v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe" primernejše, kot predlagano. Če bi se predlagatelj kljub temu odločil za spremembo, bi bilo primerneje zapisati:

"zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo v pravilih družbe oziroma prijavi za vpis kot glavno dejavnost navedeno dejavnost zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe".

Vpisnik  samostojnih podjetnikov posameznikov in fizičnih oseb

Po 74. členu ZGD-1 se podjetnik ne vpisuje več v sodni register. Podjetnik sedaj lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. Glede na navedeno, bi kazalo spremeniti tudi 67. člen ZZasV, ki govori o vpisniku samostojnih podjetnikov posameznikov. Pravilnik o načinu in postopku vodenja vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov (Ur.l. RS, št. 64/01) je namreč prenehal veljati  že s 1.7.2005.

Vlada RS je dala soglasje k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za javnopravne evidence in storitve za leto 2007. Tri največje zbirke podatkov poslovnih subjektov -  Poslovni register, Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov in Sodni register - bodo sredi leta 2007 združene v enotno podatkovno zbirko^{opomba 3}. Glede na intenco, ki jo je nakazal ZSReg-B (vključitev sodnega registra v poslovni register), bi tudi ZZasV-A lahko svoje določbe prilagodil temu zakonu in namenu same Vlade RS.

Prva točka 2. člena ZZasV-A pri opredelitvi izrazov glede zasebnega varovanja navaja tudi da "fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba, ki opravlja dejavnost), smejo opravljati samo dejavnost iz šeste alineje 5. člena tega zakona (načrtovanje varnostnih sistemov)". Ob vpogledu v zakon o davčni službi (ZDS-1-UPB2) (Uradni list RS, št. 1-5/2007) se izkaže, da tudi ta v 42. členu (obveznost vpisa v davčni register) glede vpisa fizične osebe ne poda jasnega odgovora, ki bi zadovoljil določbo ZZasV-A. V davčni register se namreč vpiše vsaka fizična oseba s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji ter pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz 1. ali 4. točke tega člena (subjekt vpisa v sodni register in samostojni podjetnik posameznik). Za subjekt, ki ni vpisan v sodni register ali vpisan kot podjetnik posameznik ZDS-1 napotuje na drug register oziroma drugo predpisano evidenco, ZZasV-A pa na ZDS-1. Kljub dvojni napotitvi torej še vedno ne vemo za ustrezno evidenco oz. register, kamor bi se vpisovale fizične osebe, ki bodo opravljale dejavnost načrtovanja varnostnih sistemov.

Določnost in predvidljivost

Predlagatelj je kot enega izmed razlogov navedel načelo določnosti in predvidljivosti, ki se "obrne proti predlagatelju" že v predlogu 4. člena, ki dopolnjuje 3. člen zakona:

"(3) Subjekti iz prvega odstavka tega člena smejo kot glavno gospodarsko dejavnost opravljati oblike zasebnega varovanja, določene v 5. členu tega zakona."

Medtem, ko člen govori o tem, da subjekti smejo kot glavno gospodarsko dejavnost opravljati oblike zasebnega varovanja, obrazložitev postavlja bolj trdilno in jasno, da dodan tretji odstavek "od gospodarskih subjektov zahteva, da je zagotavljanje varnostnih storitev njihova glavna gospodarska dejavnost". Enostavna rešitev je le vstavitev besede "le" pred besedo "kot" v členu, tako da je vsem jasno, da se lahko zasebno varovanje opravlja le kot glavna gospodarska dejavnost.

Ukinitev Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje kot pravne osebe javnega prava

ZZasV-A ukinja Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje kot osebo javnega prava; črtanje drugega stavka 6. člena pomeni odvzem javnega pooblastila za opravljanje nalog, ki so ji bile določene z ZZasV. Predlog s črtanjem 8. - 11. člena ZZasV ukinja obvezno članstvo, status zbornice kot osebe javnega prava, urejanje statuta z zakonom in pridobivanje sredstev za delovanje zbornice. Sprememba 12. člena odvzema zbornici pristojnosti za opravljanje nalog prek javnega pooblastila, od katerih sta najpomembnejša dosedanje izvajanje programov strokovnega izobraževanja in pripravljanje predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Pripravljanje predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, ki naj bi iz Zbornice prešlo na MNZ, mora biti (tako kot je bilo do sedaj) v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, zato vsi pogoji ostajajo enaki, le da jih bo izvajal drug subjekt. Enako velja za predlaganje članov komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Predlagatelj v obrazložitvi ne poda nobenega odgovora oziroma razloga za rešitve iz teh členov. Prenos zgolj na drug subjekt, ki mora izpolnjevati enake pogoje, kot so veljali že do sedaj, iz zasebnega v javni sektor, mora imeti svoj vzrok. Le ta se še toliko bolj postavlja ob dejstvu, da spremenjeni 12. člen v okviru MNZ ne vsebuje več pristojnosti, ki jih je imela zbornica po drugem odstavku in so bile bistvenega pomena za usklajeno dejavnost na področju zasebnega varovanja. MNZ tako ne bo opravljalo npr. strokovnega nadzora nad delom članov izven inšpekcijskega nadzora (kar je opravljalo že doslej), spremljalo in obravnavalo delo posameznih varnostnih podjetij, razvoj tehničnih sredstev in sodobnih tehnoloških dosežkov, sprejemalo kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju, sodelovalo s Slovenskim inštitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene s tem  zakonom; sodelovalo s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje. Omenjene naloge zbornica ne bo mogla opravljati na podlagi ZGZ, ker ji le ta v 6. členu ne daje takšnih pristojnosti.

Tretji cilj predloga zakona naj bi bila zagotovitev višje ravni kakovosti varnostnih storitev, predvsem z namenom zavarovati naročnika varnostnih storitev. Glede na to, da varnostno osebje s svojimi ukrepi, določenimi v Zakonu o zasebnem varovanju lahko posega^{opomba 4} v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih, predlagatelj meni, da je potrebno vzpostaviti enoten koncept^{opomba 5} kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte, ki zagotavljajo varnost. Bistvena novost predlagane spremembe je, da bo Ministrstvo za notranje zadeve od nosilca javnih pooblastil prevzelo naloge, ki jih je ZZasV kot javno pooblastilo naložil Zbornici RS za zasebno varovanje. Predlagatelj meni, da ta prenos oziroma prevzem pristojnosti na področju izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja ne bo imel vpliva na druge javne finance in kljub temu, da kalkulacija stroškov še ni izvedena po mnenju predlagatelja obstoji "resna verjetnost (pomanjkljiva ocena finančnih posledic)"^{opomba 6}, da bodo usposabljanja po njihovem prenosu v policijsko akademijo, postala cenejša in s tem bolj ugodna za uporabnike teh storitev.

Kljub temu, da ima zakonodajalec polje proste presoje glede ukinitve katerekoli zbornice z javnimi pooblastili, ga načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS zavezuje, da se za spremembo ne odloči arbitrarno in samovoljno, tj. brez razlogov, utemeljenih v javnem interesu. Ne glede na intenco predlagatelja, da je potrebno vzpostaviti "enoten koncept kvalitetnega usposabljanja za vse subjekte^{"opomba 7} to ni dovolj velik razlog za ukinitev zbornice, saj je ravno MNZ tisto, ki že sedaj na predlog zbornice določa vsebino in potek strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona ter opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, vključno s podeljevanjem licenc in možnostjo njihovega odvzema (glej 7., 16., 40. in 41. člen ZZasV). Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, so se ravno zaradi zagotavljanja strokovnosti pri  opravljanju zasebnega varovanja in varovanja javnega interesa na tem področju obvezno združujejo v zbornico (8.člen ZZasV), zato bi moral predlagatelj v predlogu zakona navesti okoliščine, zaradi katerih naj bi Zbornica za zasebno varovanje kakorkoli ogrožala javni interes oz. varnost ali kakovost varnostnih storitev. Javno pooblastilo se podeli, če so podani razlogi racionalnosti in učinkovitosti, potrebe po samoregulaciji  ali zahteve po neodvisnem upravljanju določenega področja (glej 15. člen Zakona o državni upravi); za ukinitev pooblastila je torej smiselno navesti enake razloge, ki narekujejo obratno odločitev. Predlagatelj v delu predloga zakona, ki se nanaša na prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, navaja le države, kjer izdaja licence MNZ oz. Policija (razlog za takšno navajanje ni razviden, saj je tudi po naši veljavni ureditvi izdajanje licenc v pristojnosti MNZ). Zgolj takšna navedba brez navedenih pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki prenaša na MNZ tudi strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, ne more predstavljati nobenega razločevalnega merila, sploh ob dejstvu, da obstajajo celo tudi države, kjer licence izdajajo zbornice (npr. Velika Britanija, Irska) in da v Belgiji (ki jo predlagatelj navaja v prikazu ureditve) izpopolnjevanje in usposabljanje opravljajo centri, ki jim licenco za usposabljanje podeli ministrstvo za notranje zadeve. 

Načela pravne države zahtevajo, da so zakonske določbe o podelitvi javnih pooblastil določne in jasne, kar velja a contrario tudi za določanje pristojnosti državnih organov. Prehod iz taksativne ureditve, ki je veljala za Zbornico na PA prek MNZ v okviru očitno - opravljanja drugih nalog v skladu z zakonom (6. alineja 2. člena ZPol) kaže na upad pravne določnosti in jasnosti, kar naj bi bil hkrati eden izmed namenov predlagatelja za sprejem novele.

Zbornica kot pravna oseba javnega prava se ukinja, kljub temu pa predlog v 41. členu dopušča, da se bo lahko zbornica preoblikovala v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja gospodarske zbornice, v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Kljub temu, da predlagatelj ni navedel pomanjkljivosti zbornice in njene javnopravne naloge prenaša na MNZ, dopušča njeno nadaljevanje v obliki pravne osebe zasebnega prava. Zakon o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS, št. 60/06 - ZGZ) dopušča v 8. členu tudi podelitev javnega pooblastila, kar je Zbornica RS za zasebno varovanje že imela po ZZasV. Pooblastila se ji odvzemajo, kljub temu pa se dopušča možnost, da bodo nekoč prenesena zopet nazaj.

Čeprav predlog 41. člena govori o tem, da naj bi se Zbornica preoblikovala tudi v skladu z določbami Zakona o gospodarskih zbornicah, slednji govori o ustanavljanju gospodarskih zbornic in o preoblikovanju le Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000) ne pa tudi preostalih zbornic kot oseb javnega prava. ZGZ tako ureja le preoblikovanje GZS (glej 26. - 34. člen ZGZ)^{opomba 8}. Navedba predlagatelja v obrazložitvi 41. člena o preoblikovanju GZS iz samega 41. člena predloga ne izhaja. Glede na navedeno bi morali določbo prvega odstavka 41. člena nekoliko spremeniti tako, da bi se glasila:  

"(1) Če Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje nadaljuje z delom, se preoblikuje v skladu z določbami tega zakona in uskladi delovanje z zakonom, ki ureja gospodarske zbornice ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije, v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona."

Vlada RS kot predlagateljica pri pripravi predloga zakona ni sodelovala z Zbornico RS za zasebno varovanje, čeprav je le ta s predlogom zakona neposredno prizadeta. Pri pripravi tako ni mogla zastopati svoje interese, kar predstavlja neskladje z 2. členom Ustave RS (glej dopis Zbornice predsedniku državnega zbora št. 0288/IP-TK/2006 z dne 28.3.2007). Če se je predlagatelj odločil za ukinitev zbornice kot osebe javnega prava in predvidel njeno preoblikovanje v skladu z Zakonom o gospodarskih zbornicah, kjer gre za zasebni, gospodarski sektor na osnovi prostovoljnosti, bi moral zbornici pustiti možnost izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bi ustrezala kot eden izmed pogojev za pridobitev licence. Če se veljavno usposabljanje in izpopolnjevanje prenaša na MNZ, potem Zbornica nima vidnejših atributov za privabljanje svojih članov in ustvarjanje pridobitne dejavnosti na trgu.Policijska akademija (Policija) kot nedoločen "pristojni" organ

Pri oceni finančnih posledic je navedeno, da Policijska akademija, ki bo po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju prevzela naloge izpopolnjevanja in usposabljanja na področju zasebnega varovanja, izpolnjuje kadrovske in materialno tehnične pogoje za izvajanje tovrstne dejavnosti. Prenos nalog glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja na Policijsko akademijo predvideva poleg ocene finančnih posledic tudi obrazložitev k 41. členu predloga, vendar prenosa pristojnosti glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja na Policijsko akademijo, sam predlog zakona ne določa, pač pa je govora samo o Ministrstvu za notranje zadeve.

Poleg tega, da prenos pristojnosti ne more biti opravljen na NOE, pač pa le na državni organ, v okviru katerega deluje NOE, se postavlja vprašanje temeljnih pristojnosti MNZ, ki  jih ministrstvu daje Zakon o državni upravi (ZDU-1-UPB4) (Ur.l.RS, št. 113/05). Člen 34 namreč določa, da ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij. Če bi že podeljevanje licenc lahko uvrstili pod upravne notranje zadeve, to nikakor ne moremo trditi tudi za strokovno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju zasebnega varovanja, ki bi ga izvajala PA.

Obrazložitev k 41. členu navaja, da je v drugem odstavku predpisan "rok, v katerem se bodo naloge na področju izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja prenesle na Policijsko akademijo. Ta tudi določa, da je Zbornica RS za zasebno varovanje do popolnega prenosa pristojnosti na Ministrstvo za notranje zadeve, dolžna izvajati naloge glede izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja"; sam predlog 41. člena pa govori o tem, da mora "Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje Ministrstvu za notranje zadeve predati vso dokumentacijo v zvezi z izpopolnjevanjem in usposabljanjem v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ne glede na določbo 8. člena tega zakona do predaje dokumentacije naloge izpopolnjevanja in usposabljanja še naprej opravlja Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje".

Policijska akademija (PA) je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave. Generalna policijska uprava skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije, ki se izvaja v policijski akademiji. Za izvajanje posameznih izobraževalnih programov v policijski akademiji se oblikujeta organizacijski enoti: šola za policiste in višja strokovna šola (glej 101., 104. ter 105. člen Zakona o policiji). Potrebe policije so torej izhodišče, iz katerega je treba gledati na PA.

ZZasV-A bi sicer lahko PA namenil nove pristojnosti, ki bi morale biti tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika veliko bolj določene in se pri tem opredeliti do nemotenega poteka izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije. Policiji namreč zaradi te nove naloge, ki je posredno prenesena nanjo mimo zakona o policiji, ne sme trpeti njeno siceršnje delo. Tudi sicer po 110. členu ZPol GPU s kandidati za izobraževanje sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti, z udeleženci izpopolnjevanja in usposabljanja pa se medsebojne pravice in obveznosti, določijo z odločbo o napotitvi. Glede razmerja med NOE in državnim organom bi bilo torej primerneje pristojnost sui generis v zvezi z varnostnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem prenesti na Policijo kot organ v sestavi MNZ. Tudi ta del bi kazalo natančneje opredeliti, čeprav se predlagatelj sklicuje na načelo jasnosti predpisov kot enega izmed razlogov za spremembo ZZasV. Da gre za dejansko in ne namišljeno nejasnost, kaže tudi zgoraj omenjen dopis Zbornice predsedniku državnega zbora, kjer je govora o prenosu pristojnosti na Policijo in ne na MNZ, kot naj bi to zasledoval predlagatelj.

Glede na navedeno državni svet ne podpira predloga zakona. V odsotnosti razlogov in brez obrazloženih podatkov, gre za neutemeljeno omejevanje gospodarske dejavnosti, kar je v nasprotju s samo intenco Vlade Republike Slovenije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

---