Zapisnik 38. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 16.11.2005.

Predsednik je pričel 38. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 12.03 in se zaključila ob 17.14 uri.

Opravičili so se:
- Marko Juvančič
- mag. Stojan Binder
- prof.dr. Alojz Križman
- prof. dr. Jože Mencinger

* * *

Na sejo so bili vabljeni:
- Gospod Janez Janša, Predsednik Vlade Republike Slovenije k predvideni razširitvi dnevnega reda "Predlog gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji",
- Gospod dr. Jože P. Damijan, k predvideni razširitvi dnevnega reda "Predlog gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji",
- Gospod dr. Andrej Bajuk, Minister za finance k predvideni razširitvi dnevnega reda " Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F) - nujni postopek, EPA 509-IV in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D) - nujni postopek, EPA 511-IV"
- Gospod Franc Pukšič, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu k 3. točki,
- Gospod mag. Janez Božič, Minister za promet k 4. točki,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod Janez Janša, Predsednik Vlade Republike Slovenije,
- Gospod dr. Jože P. Damijan, član Odbora za reforme,
- Gospod Sašo Polanec, član Odbora za reforme,
- Gospod Igor Masten, Ekonomska fakulteta,
- Gospa Lidija Apohal Vučkovič, sekretarka, UMAR,
- Gospa Alenka Kajzer, namestnica direktorja UMAR,
- Gospod dr.Aleš Vahčič, Ekonomska fakulteta,
- Gospod Matjaž Vrčko, Generalni direktor DPP, Ministrstvo za promet,
- Gospod Stanislav Meglič, svetovalec, Ministrstvo za promet,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 2.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) - prva obravnava, EPA 473-IV,
4. Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), EPA 375- IV,
5. Zaključki civilne tribune Problematika drog v Sloveniji,

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

- Predstavitev predlogov gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za gospodarstvo je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F) - nujni postopek, EPA 509-IV.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za gospodarstvo je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D) - nujni postopek, EPA 511-IV.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Predstavitev predlogov gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji; *
2. Odobritev zapisnika 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
3. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov,
4. Predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) - prva obravnava, EPA 473-IV,
5. Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), EPA 375- IV,
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F) - nujni postopek, EPA 509-IV*
7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D) - nujni postopek, EPA 511-IV *
8. Zaključki civilne tribune Problematika drog v Sloveniji,

Predlagan dnevni red je bil sprejet (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:*
- Predstavitev predlogov gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji*

Predsednik je pozdravil Predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga povabil, da predstavi predloge gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji.

Predsednik je pozdravil tudi gospoda dr. Jožeta P. Damijana in ostale sodelujoče v Odboru za reforme.

Predstavitev predlogov gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji je podal predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Janez Janša.

Predstavitev predlogov gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji je podal tudi član Odbora za reforme dr. Jože P. Damijan.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja, Peter Vrisk.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec.

Razpravljali so Jožef Jeraj, prof. dr. Janvit Golob, Anton Kampuš, Jože Stanič, Boris Janez Bregant, Darko Fras, Doro Hvalica, mag. Zlatko Jenko, dr. Zoltan Jan, Anton Peršak.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet organizira razprave po tematskih sklopih, ki se nanašajo na reforme.

K 2. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 28.10.2005.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 37. seje glasujejo.

Zapisnik 37. seje državnega sveta je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 3. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Janeza Sušnika za dopolnitev 35. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur.l., RS, št. 93/2005).

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

- - -

S pošiljko dne 11.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi s potekom projekta "Evropska hiša v Bruslju".

- - -

S pošiljko dne 11.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi s programi Interreg III.

- - -

S pošiljko dne 11.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državne svetnika Jožeta Ilca glede umetnin, ki jih je Kraljevina Italija odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin.

- - -

S pošiljko dne 11.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede varstveno delovnega centra v občini Cerknica.

- - -

S pošiljko dne 11.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika prof.dr. Janvit Goloba v zvezi z imenovanjem nadzornih svetov.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 4. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) - prva obravnava, EPA 473-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 81/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.11.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal predsednik komisije, Jožef Jeraj.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Stališče Interesne skupine interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Repliko je podal Jožef Jeraj.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) - prva obravnava

1. Državni svet meni, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
2. Državni svet predlaga, da se zaradi bolj učinkovite uveljavitve zakona za vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu imenuje ministra brez listnice.
3. Pristojnosti in sestavo stalnih posvetovalnih teles je potrebno čim bolj jasno določiti zaradi zagotovitve njihove učinkovitosti, v njihovo sestavo pa je potrebno vključiti tudi predstavnike Državnega sveta Republike Slovenije.
4. Med nosilce sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovence v zamejstvu in po svetu naj se vključi tudi Državni svet Republike Slovenije.

O b r a z l o ž i t e v :

Ustava Republike Slovenije v 5. členu določa, da Republika Slovenija skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Poleg tega tudi določa, da lahko Slovenci brez slovenskega državljanstva v Sloveniji uživajo posebne pravice in ugodnosti, katerih vrsto in obseg določa zakon. Vendar ta tematika do sedaj zakonsko ni bila urejena. Državni svet zato podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da je predlagala ureditev te tematike, ter poziva zakonodajalca, naj po dvanajstih letih izpolni obveznost, ki mu jo nalaga Ustava Republike Slovenije.

Z omenjeno tematiko se je državni svet v tem mandatu ukvarjal večkrat in meni, da je predlog zakona, ki je vložen v zakonodajni postopek, dober, vendar ima nekaj predlogov in pripomb.

Državni svet meni, da bi moral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu voditi minister brez listnice, saj bi le na ta način med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu uveljavil resnični državniški, demokratični in partnerski odnos, ki bi slovenski avtohtoni manjšini omogočil tesnejše sodelovanje v političnem odločanju. Predlog zakona prinaša veliko koncentracijo pristojnosti in nalog, zato državni svet meni, da funkcija državnega sekretarja ne omogoča njihovega celovitega in učinkovitega izvajanja. Poleg tega meni, da je Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je poglavitni nosilec sodelovanja s Slovenci zunaj Republike Slovenije, nujno potrebno dati večjo veljavo in politično težo, kar je mogoče doseči edino tako, da je njegov predstojnik član vlade.
Kot glavni telesi sodelovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu predlog zakona ustanavlja Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Državni svet se zaveda, da je njuna teža odvisna predvsem od njune sestave, ki mora biti strokovna in eminentna, obenem pa mora biti pri imenovanju njunih članov spoštovana slovenska ustavna ureditev. Državni svet meni, da bi v teh svetih moral sodelovati tudi državni svet, saj lahko pri njihovih razpravah kot predstavnik lokalnih in funkcionalnih interesov tvorno sodeluje. Državni svet kot interesno predstavniško telo lahko v vseh pogledih pripomore k bolj vsestranski razpravi o problematiki Slovencev v zamejstvu in po svetu, zato ga je potrebno uvrstiti tudi med nosilce sodelovanja Republike Slovenije z njeno manjšino.

Državni svet se je seznanil tudi s predlogi Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK in meni, da bi jih zakonodajalec v nadaljevanju zakonodajnega postopka moral upoštevati.
Ob morebitnih spremembah Ustave Republike Slovenije v delu, ki ureja sestavo državnega zbora in državnega sveta, državni svet meni, da bi bilo primerno razmisliti, da bi Slovenci v zamejstvu dobili svojega predstavnika tudi v teh telesih. Predlog obravnavanega zakona določa, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda in stalni predstavnik v zakonodajnem telesu bi še dodatno pripomogel k uresničevanju tega načela. O zastopniku slovenske manjšine v slovenskem parlamentu bi veljalo razmisliti tudi zaradi tega, ker imata svoja predstavnika v državnem zboru tudi avtohtoni manjšini, ki živita v Sloveniji.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jožef Jeraj.

Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo pristnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda :
- Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), EPA 375-IV

Predlog Resolucije je objavljen v Poročevalcu št. 56/05.
Mnenje Zakonodajno pravne službe DZ so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.11.2005.

Predlog Resolucije je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so prejeli s sklicem 2.11.2005.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podal gospod Matjaž Vrčko, Generalni direktor DPP, Ministrstvo za promet.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal Rado Krpač.

Razpravljala sta Anton Peršak in Jurij Kavčič.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Pred zadnjim odstavkom predloga mnenja državnega sveta se doda naslednji odstavek:

"Državni svet ugotavlja, da prometna resolucija posebej ne opredeljuje politike do občinskih, medobčinskih, regionalnih in gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja. Če govorimo o prometni politiki, bi morala resolucija vsebovati tudi to področje, saj so omenjene ceste pomembne za zagotavljanje pogojev mobilnosti prebivalcev, predvsem v okviru lokalnih skupnosti in regij, za notranjo povezljivost in tudi za oskrbo gospodarstva, razvoja podeželja, dopolnilnih dejavnosti in turizma. Po mnenju državnega sveta bi morala resolucija vsebovati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest javnega pomena, ki so še posebej problematične v severni Sloveniji (Koroška, Pohorje, Savinjska), ki je območje razpršene poselitve. Gre za ceste, ki so jih gradila Gozdna gospodarstva v sodelovanju s kmeti, in niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto. Po njih teče javni promet tako kot po vseh drugih cestah, pri tem da se na njih odvija promet "na lastno odgovornost", tudi šolski prevozi otrok v šole. Ni sprejemljivo, da te ceste ne sodijo v področje dela Ministrstva za promet kot vse druge prometnice. Poleg tega ni zagotovljen sistemski vir za njihovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Državni svet opozarja, da je na območju dvanajstih občin na Koroškem 1.765 km gozdnih cest, od tega 519 km gozdnih cest javnega pomena, kar pomeni, da vodijo najmanj do dveh kmetij. Stroški vzdrževanja, rekonstruiranja in odmere teh cest so tako veliki, da občine tega bremena ne zmorejo oziroma bi jih same urejale desetletja. Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije poišče ustrezno rešitev za gozdne ceste, tako da se odmerijo in usposobijo oziroma rekonstruirajo za normalen promet, prekategorizirajo v lokalne ceste in zagotovi sistemski vir financiranja. Zaradi pomena teh cest, specifične kulturne krajine tega območja in finančnega obsega državni svet meni, da se lahko ta problematika reši le s pomočjo državnega programa, ki mora biti opredeljen v Resoluciji o prometni politiki RS."

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS)

Državni svet podpira predlagano Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije kot dokumenta, ki opredeljuje splošne smernice in načela ter politične cilje prometne politike, hkrati pa opozarja, da je nujno poleg deklarativne opredelitve smernic in ciljev oblikovati tudi bolj konkretne cilje z določitvijo časovnega obdobja, v katerem bomo z izvajanjem ukrepov uresničili zastavljene cilje (npr. za kolikšen obseg se bo do konkretnega leta povečala zasedenost avtobusov medkrajevnega in primestnega potniškega prometa), ker bo v nasprotnem primeru ostala vsebina resolucije le na papirju in se zastavljeni cilji ne bodo realizirali. Poleg tega je z vidika uresničevanja ciljev prometne politike in sprejetih izvedbenih dokumentov potrebna globalna ocena potrebnih finančnih sredstev. Državni svet tudi pričakuje, da se bo resolucija dopolnila z opredelitvijo nacionalnih programov na posameznih področjih, predvsem za razvoj državnih cest in železniške infrastrukture, ki bodo še v večji meri konkretizirali cilje in ukrepe s časovno in finančno dimenzijo ter nosilce in izvajalce prometne politike.

Državni svet Republike Slovenije je že podprl predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - predvidljivo v skupno prihodnost (EPA 1452-III), saj je čimprejšnje sprejetje dokumenta za dolgoročno načrtovanje prometne politike ključnega pomena za enakomernejši regionalni in gospodarski razvoj države, kar je tudi temeljni razvojni cilj Slovenije.

Državni svet podpira splošne cilje prometne politike, še posebej povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, vendar po njegovem mnenju samo navajanje predvidenega agresivnega nastopa izvajalcev javnega potniškega prometa, ko naj bi "s svojimi storitvami napadli trg individualnega potniškega prometa z osebnimi vozili" ni primerna rešitev, saj bi morala resolucija dati odgovor na vprašanje, na kakšen način in kdaj bomo dosegli dostopnejši in cenejši javni potniški promet (cestni, železniški), ki bo zato bolj zanimiv za udeležence v prometu in bo omogočil manjšo potrebo po uporabi osebnih vozil.

Zaradi zagotovitve enotnega delovanja vseh prometnih sistemov in opredelitve prometa kot osnove za gospodarski razvoj države je nujno na novo definirati prometno politiko oziroma strukturo prometa. To je potrebno tudi zaradi aktivnosti ustvarjalcev prometne politike v preteklih letih, ko je bila vsa pozornost usmerjena v izgradnjo avtocestnega omrežja, kar je zaradi boljše infrastrukture in kvalitetnejših storitev prispevalo k povečanju cestnega prometa.

Državni svet se strinja s stališčem Koordinacije združenja avtocestnih prevoznikov, da resolucija namenja premajhno pozornost cestnemu tovornemu prometu oziroma razvoju cestnega prevozništva kot enemu od najpomembnejših segmentov slovenskega gospodarstva. Ker poslanstvo cestnega tovornega prometa ni samo v oskrbi logističnih središč, ampak v zadovoljevanju vseh potreb gospodarstva, državni svet pričakuje, da se bo resolucija na področju tovornega prometa dopolnila z opredelitvijo konkretnejših ukrepov za zagotavljanje konkurenčnosti cestnih prevoznikov in tudi enakosti slovenskih prevoznikov z evropskimi. Ker nekatere zahteve slovenskih avtoprevoznikov (npr. delovni čas voznikov na daljših relacijah, indeksacija, zagotovitev nižje cene goriva za tovornjake, določitev najnižje dovoljene cene, itd.) niso predmet resolucije, ampak zakonskih, podzakonskih in drugih aktov oziroma ukrepov, državni svet predlaga pristojnemu ministrstvu, da ob njihovi pripravi in sprejemanju poskuša predloge in zahteve upoštevati ali poiskati ustreznejše rešitve.

Državni svet opozarja na področje razvoja državnih cest in ob tem poudarja, da je omrežje državnih cest v preteklih letih propadalo, ker se ni vzdrževalo in ohranjalo.

Državni svet se ne strinja s predlagateljem resolucije, da se je prometna varnost v zadnjih letih izboljševala, pri čemer izpostavlja cestni promet, kjer bi morali bolj natančno opredeliti ukrepe in spodbude za izboljšanje obstoječega stanja.
Državni svet tudi opozarja, da v Sloveniji ne moremo govoriti o dovolj velikih kapacitetah in infrastrukturi mednarodnih letališč, saj obstajata le letališče v Ljubljani in v Mariboru, ki nista dovolj razviti.

Če hočemo spremeniti potovalne navade potnikov in povečati porast potovanj s sredstvi javnega potniškega prometa, je nujno izvajati ukrepe že v vrtcih in šolah, ker je za spremembo družbenih navad potrebno daljše časovno obdobje.

Državni svet ugotavlja, da prometna resolucija posebej ne opredeljuje politike do občinskih, medobčinskih, regionalnih in gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja. Če govorimo o prometni politiki, bi morala resolucija vsebovati tudi to področje, saj so omenjene ceste pomembne za zagotavljanje pogojev mobilnosti prebivalcev, predvsem v okviru lokalnih skupnosti in regij, za notranjo povezljivost in tudi za oskrbo gospodarstva, razvoja podeželja, dopolnilnih dejavnosti in turizma. Po mnenju državnega sveta bi morala resolucija vsebovati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest javnega pomena, ki so še posebej problematične v severni Sloveniji (Koroška, Pohorje, Savinjska), ki je območje razpršene poselitve. Gre za ceste, ki so jih gradila Gozdna gospodarstva v sodelovanju s kmeti, in niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto. Po njih teče javni promet tako kot po vseh drugih cestah, pri tem da se na njih odvija promet "na lastno odgovornost", tudi šolski prevozi otrok v šole. Ni sprejemljivo, da te ceste ne sodijo v področje dela Ministrstva za promet kot vse druge prometnice. Poleg tega ni zagotovljen sistemski vir za njihovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Državni svet opozarja, da je na območju dvanajstih občin na Koroškem 1.765 km gozdnih cest, od tega 519 km gozdnih cest javnega pomena, kar pomeni, da vodijo najmanj do dveh kmetij. Stroški vzdrževanja, rekonstruiranja in odmere teh cest so tako veliki, da občine tega bremena ne zmorejo oziroma bi jih same urejale desetletja. Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije poišče ustrezno rešitev za gozdne ceste, tako da se odmerijo in usposobijo oziroma rekonstruirajo za normalen promet, prekategorizirajo v lokalne ceste in zagotovi sistemski vir financiranja. Zaradi pomena teh cest, specifične kulturne krajine tega območja in finančnega obsega državni svet meni, da se lahko ta problematika reši le s pomočjo državnega programa, ki mora biti opredeljen v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije.

Državni svet ugotavlja, da predloženi dokument namenja lokalnim skupnostim premajhno pozornost, saj jih direktno omenja le v povezavi z nosilci prometne politike. Ker občine oziroma mestne občine očitno niso sodelovale pri pripravi resolucije o prometni politiki, državni svet pričakuje, da bodo sodelovale pri načrtovanju intermodalnih povezav ter urejanju primestnega in mestnega prometa, pri čemer poudarja, da urejanje prometne problematike v urbanih okoljih ni samo stvar lokalnih skupnosti, ampak tudi države.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda : *
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F), - nujni postopek, EPA 509-IV *

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 89/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z obvestilom o razširitvi dnevnega reda, 10.11.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Razpravljala je Marta Turk.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F) - nujni postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je oblikoval naslednjo konkretno pripombo:

K 4. členu:

V novem 52.o členu se v prvem odstavku število "50.000.000" nadomesti s številom "80.000.000".

Obrazložitev:
Glede na velik problem, ki ga za mikro in mala podjetja predstavlja finančna nedisciplina in glede na dejstvo, da nekatere države v EU za davčne zavezance, ki v zadnjih 12 mesecih ne presegajo določenega zneska obdavčenega prometa - v Republiki Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji je to znesek približno 96 mio tolarjev, predlagamo, da se znesek obdavčenega prometa poveča na 80.000.000 tolarjev. V Republiki Avstriji se za davčne zavezance, ki se ukvarjajo s prodajo živil ta meja dvigne celo na približno 144 mio tolarjev. Pri samostojnih poklicih kot so npr.: odvetniki, davčni svetovalci, arhitekti in notarji pa se načelo plačane realizacije izvaja ne glede na višino letnega prometa. Takšna ureditev velja tudi za javna podjetja in občine, pri katerih prav tako ni pomembna višina letnega prometa.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 7. točki dnevnega reda : *
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D), - nujni postopek, EPA 511-IV *

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 89/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z obvestilom o razširitvi dnevnega reda, 10.11.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk.

Stališče Interesne lokalnih interesov je podal Vincenc Otoničar.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

V predlogu mnenja državnega sveta se na tretji strani pred konkretno pripombo k 30. členu doda nova konkretna pripomba:

K 16. členu:

V predlaganem novem 45.a členu se v drugem odstavku število "60" nadomesti s številom "70".

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D) - nujni postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe:

K 6. členu:

1. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:
"8. zamudnih obresti;"

Obrazložitev:
Predlagano je, da se kot oproščene opredelijo le zamudne obresti na podlagi sodnih odločb. Zamudne obresti v skladu z zakonom predstavljajo odškodnino za zamudo in niso del dohodka. Zato je nesprejemljivo, da se kot dohodek obdavčujejo kategorije, ki to po svoji naravi niso. Poleg tega predlagana določba ustvarja dodaten pritisk na sodišča, saj defavorizira izvensodna reševanja sporov.

2. Doda se nova 48. točka, ki se glasi:

"48. prejemkov za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije;"

Obrazložitev:
Predlagana olajšava ni novost, ampak je že dolgo desetletje veljavna v slovenski zakonodaji, čeprav je bila v vmesnem času ob eni od sprememb zakona izločena. Ker gre za delo z invalidi, ki so za nekatera življenjska (tudi biološko pogojena) dnevna opravila povsem odvisni od fizične pomoči drugega človeka, takšno delo ni niti privlačno niti kako drugače cenjeno, zato je ta davčna olajšava tista materialna stimulacija, ki omogoča, da invalidi dobijo najnujnejšo oskrbo in nego v dnevnih aktivnostih (npr. pomoč v sanitarijah, spremljanje invalida na poti z vso oskrbo in podobno). Tu ni mišljena stalna zaposlitev, ampak gre za občasne pomoči, ki jih neizogibno potrebujejo zgolj skupine najhuje prizadetih invalidov, ukinitev te olajšave pa nedvomno prinaša bistveno skrčenje raznih socialnih aktivnosti, ki so za kvaliteto življenja, kljub visoki invalidnosti, odločilnega pomena oziroma omogočajo enakopravno vključevanje invalidov v socialno življenje ljudi.
Država na eni strani zagotavlja namenska javna sredstva, iz katerih se financira ta najnujnejša fizična pomoč najhuje prizadetim invalidom, na drugi strani pa je uvedena davčna obremenitev, ki zanesljivo zmanjšuje učinek pri porabi denarja v te namene. Prav tako ni moč spregledati dejstva, da je bila administrativna procedura prek samo enega obrazca zelo preprosta, medtem ko so novi postopki s podjemnimi pogodbami zelo obsežni.
Po zbranih podatkih se je v letu 2003 v Sloveniji v ta namen porabilo okrog 62 mio SIT. Z uvedbo novih računovodskih standardov za invalidske organizacije je v tem okviru predvidena tudi posebna preglednica, ki vsak trenutek omogoča popolni vpogled v ta izplačila. Nekdanji obseg teh sredstev dokazuje, da gre za zelo pomembno ekonomsko olajšavo v korist težkih invalidov, državi pa je ta ukinitev prinesla zanemarljiv finančni učinek.

k 9. členu:

V predlaganem novem 29.a členu se v prvem odstavku črta besedilo:
"javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju?¤ in nadomesti z besedo "delavcu"."

Obrazložitev:
Zakonodajalec s predlagano rešitvijo ohranja za delavce napotene na delo v tujino ugodnejšo davčno ureditev za javne uslužbence in funkcionarje, ne pa tudi za delavce iz podjetij. Menimo, da bi morala biti ureditev enaka za vse zaposlene, ne glede na to ali so uslužbenci javnega ali zasebnega sektorja.

K 12. členu:

Besedilo se spremeni tako, da se glasi:

V 35. členu se v tretjem odstavku črtata 1. in 4. točka, v 2. točki pa se število "3,9" nadomesti s številom "12".

Obrazložitev:
Pravica do uveljavljanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove mora biti določena z enotnim kriterijem za vse davčne zavezance in ne more biti priznana le tistim davčnim zavezancem, ki ob sicer enakih prihodkih niso dolžni voditi poslovnih knjig po drugih predpisih. Ob sedaj veljavnih zakonskih določilih se pojavljajo situacije, da mora davčni zavezanec preveriti vse druge (nedavčne) predpise, da lahko ugotovi svoj davčni položaj. Enako pa mora to storiti tudi davčni organ, ki ga nadzira. S črtanjem določbe se določa jasno in enostavno ter v naprej predvidljivo davčno pravilo.
Če davčni zavezanec izpolnjuje vse kriterije in sicer, da ne zaposluje delavcev in da njegov promet v zadnjih zaporednih dvanajstih mesecih (november preteklega leta do vključno oktober tekočega leta) ne presega 12 mio tolarjev, lahko ugotavlja davčno obveznost na podlagi normiranih odhodkov. Tako predlagana ureditev je skladna z Zakonom o davku na dodano vrednost, ki upošteva promet v zadnjih dvanajstih mesecih.
Namen predlagane spremembe zneska letnega prometa, ki mora biti kot pogoj izpolnjen, da samostojnim podjetnikom ni potrebno voditi poslovnih knjig je poenostaviti vodenje knjigovodstva za zasebnike in s tem odpraviti pretirano administriranje za najmanjši segment gospodarstva. Gre za zavezance t.i. "pavšaliste", ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem fiksno določenih normiranih odhodkov, ki se od doseženih prihodkov odštevajo.
Primerjalno lahko navedemo, da ima davčna zakonodaja v Republiki Avstriji postavljen pogoj, da lahko zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ustvarijo letni promet do približno 53 mio tolarjev.

K 16. členu:

V predlaganem novem 45.a členu se v drugem odstavku število "60" nadomesti s številom "70".

Obrazložitev:
Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo pomemben segment identitete in razpoznavnosti narodov in držav. Da bi se ta segment ohranil in razvijal v donosno gospodarsko panogo, ga je treba z ustreznimi ukrepi in stimulacijami na vseh gospodarskih področjih ustrezno spodbuditi.
Eden izmed pomembnih segmentov pomoči rokodelski dejavnosti je zagotovo tudi stimulativna davčna politika. Prehod iz 5 % prometnega davka za vse izdelovalce, ki so pridobili pozitivno mnenje strokovne komisije na obdavčitev z 20 % davkom na dodano vrednost v letu 1999, je pomenil izreden pritisk na dejavnost, ki se je blažil s subvencijami Ministrstva za gospodarstvo v letih 1999 ter 2000. Žal so slednje v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji ukinili. Posledice tega ukrepa nazorno kažejo naslednje številke: število samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostjo obrtjo je iz 569 v letu 2002 padlo na 501 v letu 2003, maja 2004 pa je imelo pri OZS registrirano dejavnost domače in umetnostne obrti le še 472 rokodelcev. Ta trend upadanja dejavnosti, pomembno za prepoznavnost Slovenije in možnost samozaposlovanja, bi lahko ustavili z ustrezno davčno stimulacijo.

k 30. členu:

V prvem odstavku se za besedilom 3. točke pika nadomesti s podpičjem. Za točko 3 se v novi vrstici doda naslednje besedilo:
"če je bila odsvojitev kapitala po točkah 1 do 3 tega odstavka izvršena pred potekom pet let od dneva, ko je bil kapital pridobljen."

Obrazložitev:
S predlaganim amandmajem se kot špekulativni rok opredeli obdobje 5 let in ne 20 let. Predlagatelj ni pojasnil, zakaj predlaga podaljšanje špekulativnega roka od treh na dvajset let. Mednarodne primerjave kažejo, da so ti roki bistveno krajši in znašajo večinoma le eno leto. Ob hkratnem črtanju tretjega odstavka 35. člena predloga zakona (valorizacija nabavne vrednosti kapitala) bodo dejansko javno finančni učinki zelo podobni, hkrati pa bo sistem administrativno enostavnejši in preglednejši. Dodatni pozitivni učinki bodo vidni predvsem na trgu nepremičnin ter tudi na kapitalskem trgu, saj bo obdavčitev prodaje po petih letih imetništva neobdavčena, s čimer se spodbuja dolgoročne, torej nešpekulativne vlagatelje. Menimo, da bi predlagano 20 letno obdobje močno omejilo zasebne naložbe in vlaganja v produktivne dejavnosti ter odvrnilo zasebne vlagatelje od prevzemanja rizikov tudi v podjetniškem sektorju. Podobno neugodni bi bili tudi učinki pri vlagateljih tujega tveganega (venture) kapitala.

k 35. členu:

V 35. členu predloga zakona se tretji odstavek, ki določa valorizacijo, črta.

Obrazložitev:
Enaka kot pri amandmaju k 30. členu predloga zakona.

K 39. členu:

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
"V 2. točki se v drugi alinei med besedama "ljubiteljskih" in "humanitarnih" doda beseda "invalidskih".

Obrazložitev:
V navedenem primeru so v olajšavi pri plačevanju dohodnine navedene humanitarna in vrsta drugih organizacij, dosledno pa izpuščene invalidske organizacije, čeprav imajo tudi invalidske organizacije urejen status po zakonu o invalidskih organizacijah. Prav tako je bil zakon o invalidskih organizacijah sprejet pred zakonom o humanitarnih organizacijah oziroma po njegovem vzoru.

k 54. členu:

Novi 126.a člen se črta.

Obrazložitev:
Enaka kot pri amandmaju k 30. členu predloga zakona.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 8. točki dnevnega reda:
- Zaključki civilne tribune Problematika drog v Sloveniji

Zaključke je pripravila Komisija za družbene dejavnosti in so jih državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.11.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal prof.dr. Janvit Golob.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na podlagi razprave civilne tribune Problematika drog v Sloveniji sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje - Urad za droge sta 24.5.2005 in 7. 6. 2005 organizirala civilno tribuno na temo Problematika drog v Sloveniji.

Civilna tribuna je bila organizirana s ciljem, da se soočijo mnenja in predlogi glede reševanja problemov, ki so neposredno oziroma posredno povezani z rabo tako prepovedanih kot tudi dovoljenih drog.

Dne 27. 2. 2004 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog 2004 ??? 2009, v kateri so opredeljeni politika in cilji, ki jih želimo doseči v prihodnjih letih (2004-2009), ter področja, nosilci, mehanizmi in potrebna finančna sredstva za izvajanje dejavnosti. Za realizacijo nacionalne strategije na področju drog bi morala Vlada Republike Slovenije čim prej sprejeti Akcijski načrt za področje drog, v katerem bodo podrobneje opredeljeni posamezni cilji in načini uresničevanja zastavljenih ciljev ter konkretne naloge posameznih izvajalcev. Vsem nosilcem je potrebno zagotoviti poleg deklarativne tudi materialno podporo in podeliti ustrezna pooblastila, da bodo lahko odgovorno in profesionalno opravili svoje naloge.

Ob tem se kot eno vodilnih vprašanj, na katerega smo skušali odgovoriti tudi v okviru organiziranih javnih tribun, zastavlja vprašanje, kako uskladiti delovanje in povezati odgovorne institucije in civilne iniciative ter obstoječe programe pomoči, ki so se oblikovali tako znotraj javnega kot tudi, v nemajhni meri, nevladnega sektorja.

V uvodnih referatih in razpravi je sodelovalo več kot 70 udeležencev, ki se s pojavom drog ukvarjajo na različnih področjih oziroma z različnih vidikov. V diskusiji in referatih so bili tako predstavljeni različni pogledi in v njih utemeljeni predlogi oblikovanja odgovorov na vprašanje drog. Predstavljena so bila tako stališča teoretikov in raziskovalcev kot tudi praktikov (s področja represije, zdravljenja in socialne obravnave).

Že po uvodnih referatih je bilo mogoče ugotoviti, da se pogledi na pojav drog medsebojno pomembno razlikujejo. Z drugimi besedami to pomeni, da so droge predmet različnih diskurzov (medicinskega, pravnega, moralnega, vzgojnega, socialno delavskega itd.). Posledično tako zasledimo razlike, ki zadevajo percepcijo pojava, razumevanje etiologije pojava, pojmovanje nevarnosti in škode oziroma posledic rabe drog, videnje ciljev in prioritet ter seveda predlagane strategije ukvarjanja s pojavom.
Kolikor so nekateri govorci zagovarjali nujnost povečanja pooblastil represivnih organov in so rešitev problema videli predvsem v jačanju represije na področju drog, so drugi v aktualni politiki do drog, ki temelji na kazenski zakonodaji, videli glavno gonilo marginalizacije in stigmatizacije uporabnikov drog ter s tem bistvo problema drog. Podobne razlike so se pokazale tudi, ko je bilo govora o programih pomoči. Temeljno vprašanje, o katerem so bila mnenja deljena in celo diametralno nasprotna, je bilo vprašanje razumevanja ciljev obravnave (zdravljenja oziroma socialne rehabilitacije). Ponovno je bilo slišati različna mnenja glede rabe metadona v obravnavi oziroma zdravljenju zasvojenosti z opiati. Predvsem nasprotniki zdravljenja z metadonom so kot edini možni cilj obravnave videli popolno opustitev uživanja drog, na drugi strani pa je bila abstinenca predstavljena kot le eden od možnih ciljev obravnave. Na problem izključnega osredotočenja na abstinenco so opozorili predvsem zagovorniki pristopa zmanjševanja škode. Opozorili so, da se je dosedanja praksa, ki si je kot edini cilj obravnave zasvojenosti zastavila abstinenco, izkazala za nerealno in celo kontraproduktivno. Slednje, po mnenju zagovornikov pristopa, potrjujejo tudi različne tuje in pri nas izvedene raziskave. Poleg tega upravičenost takega mnenja potrjuje tudi izkušnja, ki smo jo imeli v Sloveniji v času, ko smo pričeli z uvajanjem metadona v obravnavo zasvojenosti. Dejstvo je namreč, da so se z uvedbo metadona za vključitev v programe obravnave odločili številni uporabniki, ki so pred tem predstavljali t.i. skupino skritih uživalcev drog in niso bili v stiku z nobenim od programov pomoči. Slednje je izjemno pomembno posebno v času epidemije aidsa.

V zvezi z obravnavo zasvojenosti so bile izražene tudi zahteve po uskladitvi terminologije in posledično definiranju vsebine posameznih pojmov, kot so: zdravljenje, socialna rehabilitacija, laične oblike pomoči idr.

Manj nasprotovanj je bilo zaznati, ko je bilo govora o primerni preventivi. Udeleženci so se v veliki meri strinjali, da je potrebno na tem področju narediti več, predvsem v smeri informiranja in izobraževanja različnih ciljnih skupin. Poudarjena je bila zahteva po nujnosti usklajenega sodelovanja med odgovornimi institucijami, posebej je bilo ob tem izpostavljeno področje šolstva in izobraževanja.

V zvezi s primernim preprečevanjem je bilo ugotovljeno tudi, da je pozornost javnosti kot tudi stroke nesorazmerno (tj. glede na obseg problema) nagnjena k nedovoljenim drogam, zato je v Akcijskem načrtu potrebno opredeliti ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje škode, ki nastaja zaradi rabe alkohola in tobaka. Pozornost pa bo potrebno nameniti tudi rabi zdravil brez zdravniškega nadzora.

Ugotovitve, predlogi

Kljub ugotovitvi, da na področju drog obstajajo različni diskurzi in v njih utemeljeni pristopi, ki se med seboj razlikujejo, nekateri so si celo diametralno nasprotni, je bilo med diskusijo mogoče identificirati nekaj točk, o katerih je bilo doseženo razmeroma visoko soglasje:
- uporabniki drog potrebujejo različne programe pomoči;
- zagotoviti je potrebno možnost izbire med programi obravnave in povečati dostopnost programov pomoči, ki naj temeljijo na prostovoljnosti vključitve;
- jasno je potrebno opredeliti cilje posameznih programov;
- opraviti je potrebno pregled programov in služb ter jih oceniti z vidika postavljenih ciljev in metod dela;
- na področju vzgoje in izobraževanja je potrebno šolam in drugim ustanovam dati takšna pooblastila, da bodo lahko učinkovito ukrepale, ko bodo zaznale probleme na tem področju;
- posebej je potrebno opraviti pregled t.i. primarno preventivnih programov ter jih oceniti predvsem z vidika uresničljivosti ciljev, ki si jih zastavljajo. Dejstvo je namreč, da mnoge predloge glede preprečevanja rabe drog, ki smo jih slišali na javnih tribunah, poznamo že iz sedemdesetih let, tj. časa, ko smo se v našem prostoru začeli soočati z rabo prepovedanih drog. Zaradi slednjega se zdi smiselno v razmišljanje o preprečevalnih programih vključiti tudi vprašanje, zakaj zastavljeni načrti za preprečevanje rabe drog niso bili realizirani. Odgovor na to vprašanje lahko pripomore k načrtovanju učinkovite in na dejstvih temelječe preprečevalne dejavnosti;
- financiranje programov naj bo pregledno;
- skladno z nacionalnim programom, ki raziskovanje postavlja kot eno od prioritetnih nalog, je potrebno za to področje zagotoviti ustrezna sredstva. Dejstvo je namreč, da šele sprotno in razmeroma kontinuirano spremljanje trendov uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog predstavlja enega od pogojev za razvijanje ustrezne politike na področju drog;
- odvisnikom, ki se vračajo iz kazensko poboljševalnih zavodov, je potrebno zagotoviti varno okolje in takojšno vključitev v izobraževalne ter delovne programe ter spremljati njihovo rehabilitacijo do dokončne reintegracije v vsakdanje življenje;
- Vlada Republike Slovenije mora prevzeti odgovornost za usklajeno delovanje pristojnih resorjev in za organiziran boj proti mamilom, ki naj se ga vodi iz enega samega centra. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da naj na nivoju vlade ustanovi medresorski organ, ki bo skrbel za učinkovito izvajanje nalog in akcij vseh nosilcev reševanja problematike drog.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil 38. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali zahvalil za sodelovanje in razpravo.