Mnenje k Informaciji o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

 M N E N J E

k Informaciji o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji

V Sloveniji igre na srečo urejajo Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03-UPB in Uradni list RS, št. 114/06), Pravilnik o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev (Uradni list RS, št. 42/08, 103/08), Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (Uradni list RS, št. 50/02, 100/02 in 31/07), Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja (Uradni list RS, št. 14/09), in številni drugi podzakonski predpisi.

Veljavni Zakon o igrah na srečo v 6. členu jasno določa, da je sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji prepovedano, hkrati pa v 3. členu določa, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije in da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08) pa v 212. členu določa sledeče kazni za organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo:

1. Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
2. Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, v nasprotju s predpisi organizira, sodeluje ali pomaga pri prirejanju klasičnih ali posebnih iger na srečo, iger na srečo preko medmrežja ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa.
3. Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo drug pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Državni svet se je seznanil z gradivom "Nedovoljeno prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji", ki ga je pripravila Športna loterija d.d. in v njem opozorila na škodljive posledice za uporabnike v invalidskih, humanitarnih in športnih organizacijah ter tudi za oba domača prireditelja klasičnih iger na srečo.

Državni svet poudarja, da se politični dialog o problematiki prirejanja iger na srečo na evropskem nivoju krepi. Že Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 12. decembra 2006, o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah) dejavnost prirejanja iger na srečo prepušča v urejanje posameznim državam članicam EU skladno z evropsko pogodbo. Izrecno na področju prirejanja spletnih iger na srečo pa je Evropski parlament 20. marca 2009 sprejel Resolucijo o neoporečnosti spletnih iger na srečo, v kateri je jasno definirana pravica držav članic EU, da strogo nadzorujejo in kontrolirajo igre na srečo, v skladu z načelom subsidiarnosti in tradicijo ter kulturo v državi. Jasno je v resoluciji izražena tudi pomoč državam članicam EU v boju proti nepooblaščenim in nezakonitim prirediteljem spletnih iger na srečo, hkrati pa se poudarja, da vpeljava čistega pristopa notranjega trga na tem področju ni primerna.

Evropski parlament je v omenjeni resoluciji pozval Svet Evropske unije, da nadaljuje s formalnimi razpravami o potencialni politični rešitvi problemov, ki izvirajo iz spletnega igranja, in pri tem pozval Evropsko komisijo, da ta postopek podpre. Navedeno jasno kaže na to, da se problematika spletnih iger na srečo v okviru EU uvršča visoko na politični dnevni red, zato se bo tudi Republika Slovenija slej kot prej prisiljena soočiti z navedeno problematiko. Težave na področju nadzora nad prirejanjem spletnih iger na srečo se namreč v Sloveniji že pojavljajo.

Kljub jasnim zakonodajnim določilom namreč domačim prirediteljem iger na srečo, ki imajo koncesijo in ki prirejajo igre na srečo z namenom financirati invalidske, humanitarne in športne organizacije, prevzemajo posle tuji organizatorji brez koncesij, ki imajo svoj sedež na primer na Gibraltarju, na Malti in drugje. Tuje osebe na nezakoniti podlagi konkurirajo domačim prirediteljem, saj plačujejo samo 2-3% dajatve, ki so predpisane v krajih, kjer imajo prijavljen svoj sedež. Na kazenske določbe se ne ozirajo, kazni celo plačajo že vnaprej, kar jasno kaže na njihovo zavedanje o nezakonitem delovanju. Takšen način poslovanja jim omogoča prav izogibanje davčnim dajatvam in s tem so povezani njihovi višji prihodki zaradi manjših stroškov poslovanja. Državni svet pri tem opozarja, da ima takšno nenadzorovano prirejanje iger na srečo lahko drastične posledice za igralce iger na srečo, predvsem mlade, saj jih vodi v osebne finančne zlome, odvisnost od igranja iger na srečo pa tudi razna kriminalna dejanja in samomore.  Stroške teh posledic pa bo v končni fazi plačala Republika Slovenija.

Državni svet ugotavlja, da so domači prireditelji iger na srečo v Sloveniji zavezani k plačilu dajatev od iger na srečo v višini približno 30 %, kar je v primerjavi z dajatvami, ki jih tuji prireditelji plačujejo v državah, kjer imajo prijavljene svoje sedeže, občutno več. Finančna sredstva, ki bi se sicer morala v skladu z zakonom namensko zbirati, se torej preko nezakonitega prirejanja iger na srečo s strani tujih prirediteljev v Sloveniji pretakajo iz Slovenije v druge države, s čimer se znatno zmanjšujejo prilivi v različne invalidske, humanitarne in športne organizacije - Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacijo za šport, Loterijo Slovenije, Športno Loterijo, v državni proračun ter občinske proračune. 

Tako promet obeh prirediteljic klasičnih iger na srečo, to je Loterije Slovenije in Športne loterije realno upada in s tem posledično tudi koncesijske dajatve. Obe fundaciji sta zaradi neurejenih razmer na slovenskem trgu iger na srečo in nezakonitih prireditev internetnih iger na srečo, po neodvisnem izvedeniškem mnenju v letu 2006, samo od športnih stav izgubili 2.086.654 EUR. Ob upoštevanju oportunitetne izgube pa sta obe fundaciji v letu 2006 zaradi neurejene regulative v Sloveniji skupaj prejeli najmanj 6.183.269 EUR manj sredstev iz koncesij od klasičnih iger na srečo, v letu 2007 za 971.480 EUR manj kot v letu 2006, brez upoštevanja oportunitetne izgube. Tako lahko v prihodnjih letih ob upoštevanju načrtovane rasti trga internetnih iger na srečo obe fundaciji pričakujeta še večjo izgubo koncesijskih sredstev.

S ciljem, da se v sedanjih težkih gospodarskih in finančnih razmerah (recesiji) prepreči odliv finančnih sredstev v tujino in druge negativne posledice nedovoljenega prirejanja iger na srečo, morajo pristojna ministrstva (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport) v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki (kot so Loterija Slovenije, Športna loterija, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Fundacija za šport, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) čim prej pripraviti razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji. V njej je potrebno opredeliti ohranitev sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določiti stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij tako, da bo še vnaprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Državni svet poudarja, da naj se dolgoročni ukrepi zaradi preprečevanja prirejanja nezakonitih iger na srečo na področju Republike Slovenije regulirajo v novelaciji zakonodaje o igrah na srečo in na tej podlagi izvedenih predpisov, kar se po informacijah Ministrstva za finance že pripravlja.

Kratkoročni učinkoviti ukrepi naj zajemajo vsa prioritetna potrebna dejanja od Urada RS za nadzor prirejanja igre na srečo, tožilstva in drugih državnih organov, ker nezakonito prirejanje iger na srečo bistveno posega v krčenje finančnih sredstev za dobre namene (od klasičnih iger na srečo v korist Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) in Fundacije za šport (FŠO)), poleg tega pa tudi ni pripadajočih vplačil v državni integralni proračun.

Nezadostna urejenost prirejanja internetnih iger na srečo sama po sebi izziva nezakonit vdor tujih prirediteljev in neodgovorno ravnanje tujih organizatorjev teh iger, ki s svojimi koncepti množice nizkih dobitkov povzročajo pri ljudeh nezaželeno odvisnost od iger na srečo, še posebej med mladimi prebivalci. Zato naj se odstranijo nerazumne prepreke za slovenske prireditelje iger in se jim ob dosledni kontroli omogoči pridobivanje zakonitih koncesij za prirejanje lastnih atraktivnih internetnih iger na odgovoren način.

Ministrstvo za finance naj v sodelovanju z vsemi deležniki na področju prirejanja iger na srečo v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo, Loterija Slovenije, Športna loterija, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacija za šport in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) pripravi razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji, v kateri naj se opredeli ohranjanje sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določi stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij, in sicer tako, da je še naprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Zaradi nezakonitega prirejanja in nenadzorovanega odliva sredstev iz dejavnosti internetnih iger na srečo v tujino, še posebej v času hude finančne krize, naj Ministrstvo za finance skupaj v soglasju z zgoraj navedenimi deležniki v čim krajšem možnem času pripravi osnutek novelacije zakona o igrah na srečo, in sicer še preden ga bo Vlada Republike Slovenije dala v javno razpravo in predložila v sprejem Državnemu zboru RS.