Mnenje državnemu zboru k Poročilu o stanju okolja za leto 2002

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5. 2003, ob obravnavi Poročila o stanju okolja za leto 2002, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k Poročilu o stanju okolja za leto 2002

Državni svet Republike Slovenije se je seznanil s Poročilom o stanju okolja za leto 2002, ki vsebuje mednarodno primerljive podatke o dejanskem stanju v okolju ter obsežne analize o trendih na področju varstva okolja. Kljub dobro pripravljenemu poročilu, ki sledi usmeritvam in praksi držav EU, pa državni svet opozarja na vrsto dilem in izraža zaskrbljenost nad prisotnimi negativnimi trendi:

1. Državni svet Republike Slovenije je zaskrbljen nad trendom upadanja letno potencialno razpoložljivih vodnih virov, saj to pomeni za bodoče generacije velik okoljski problem, ker se bodo vododeficitarna območja (Kraško območje, Slovenska Istra, Prekmurje) še povečevala. Res je sicer, da so zaloge podzemnih voda v slovenskem prostoru neenakomerno razporejena, vendar pa sam ukrep zagotavljanja zadrževalnikov vode na vododeficitarnih območjih (npr. na Obali) ni zadosten, ampak so potrebni ustrezni in finančno podkrepljeni ukrepi, s katerimi bi se zagotovili novi vodni viri oziroma aktivirali potenciali vodnih virov.

Državni svet nadalje tudi opozarja, da bi bilo treba z vidika lokalnih skupnosti resno razmisliti o zaščiti lokalnih vodnih virov, ki se danes zanemarjajo na račun večjih javnih vodnih sistemov in zaščite strateških vodnih virov. Lokalni vodni viri, ki bi jih strokovna javnost ocenila kot možen rezervni vodni potencial, bi lahko služili kot alternativen vodni vir, še posebej v okoliščinah naglega upadanja potenciala strateških vodnih virov ali ob morebitnem njihovem onesnaženju.

2. Državni svet je zaskrbljen tudi nad stanjem v Koprskem zalivu, kjer se vsakodnevno odlaga večje količine okolju škodljivih substanc. Za slovenski prostor je to eno najpomembnejših strateških in turističnih področij, zato je uvrstitev reševanja slovenske obale pred polutanti med prednostne cilje izjemnega pomena. Reševanje tega problema se tudi ne sme prepustiti zgolj posameznim občinam, ampak je za Obalo treba skupaj z lokalnimi skupnostmi pripraviti jasen koncept rešitev, s katerimi se bo zaustavilo nadaljnje onesnaževanje slovenskega morja. Obremenjenost Koprskega zaliva je tudi posledica koprske čistilne naprave, kjer se izvaja samo primarno čiščenje, ki nepopolno očisti komunalno odpadno vodo (problem visokih koncentracij fosforja in dušika).

Državni svet tudi ugotavlja, da v bližini Tržaškega zaliva, ki je tudi pomemben dejavnik v bilateralnih odnosih s sosednjo Italijo, ni ustrezno delujoče čistilne naprave na slovenski strani, na italijanski strani pa čistilne naprave ni. Zato je treba k rešitvi tega vprašanja pristopiti v okviru bilateralnega slovensko-italijanskega projekta.

3. V Sloveniji predstavlja velik problem onesnaženje podzemnih voda z atrazinom, predvsem na občutljivih kmetijskih področjih kot je Dravsko polje in Ptujsko polje, pa tudi Savinjsko območje. Ker gre za enega najbolj škodljivih pesticidov, je treba vzpostaviti učinkovit nadzor, če hočemo, da bo kmetijska dejavnost v sožitju z vodnimi viri. Na teh območjih je tudi zaskrbljujoča uporaba umetnih gnojil, saj prihaja zaradi relativno visokega nivoja talne vode do pronicanja pesticidov in s tem do prekomernih koncentracij atrazina. Onesnaženje voda z atrazinom je povezano tudi z dejstvom, da je atrazin kljub prepovedani uporabi v kmetijstvu od leta 1997 v zemlji, saj potrebuje okoli 20 let, da se razgradi. Slabo stanje je povezano tudi z možnostjo nakupa atrazina v sosednji Republiki Hrvaški, zato brez ustreznega nadzora pristojnih državnih organov tega problema ne bo mogoče odpraviti.

4. Državni svet tudi ugotavlja, da razpršena poselitev povzroča težave pri nadzoru nad odlaganjem odpadkov, to pa negativno vpliva na stanje podtalnice, ki je glavni vodni vir v Sloveniji. Razpršena poselitev prinaša s seboj tudi druge probleme, med drugim večje stroške komunalne infrastrukture, ki je lokalne skupnosti finančno niso sposobne vzdrževati. Da bomo v Sloveniji uspeli zajeziti nadaljnjo razpršeno gradnjo, je treba k reševanju te problematike pristopiti z ustreznim nadzorom, in sicer z zazidalnimi načrti, s katerimi se bomo približali evropskemu konceptu zaključenih naselij.

5. Državni svet opozarja na veliko porabo pitne in kvalitetne vode, ki zaradi neprimerne uporabe (npr. pranje avtomobilov) v trenutku postane onesnažena. Poleg tega se stopnja obolevnosti za rakom skokovito povečuje, kar je lahko posledica onesnaženosti zraka, vode in hrane. Državni svet poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da pohiti s pripravo ustreznih postopkov za določitev vodnih virov na vododeficitarnih območjih, predvsem na Obali. Kvaliteta človekovega življenja in s tem njegovega zdravja je odvisna prav od okolja, zato je treba z ustreznimi ukrepi in ozaveščanjem ljudi v lokalnih okoljih dvigniti okoljsko zavest. Poleg tega je treba voditi tako okoljsko politiko, da bo sprejemljiva tako za strokovno kot širšo javnost. To je še posebej pomembno v primerih, ko je neka rešitev sprejeta v strokovnem okolju, prebivalci pa do nje čutijo odpor (npr. sežigalnica v Kidričevem).

6. Državni svet poudarja, da je treba sistemsko urediti organizacijsko vprašanje urejanja varstva okolja in ugotoviti, kaj se lahko naredi na lokalnem nivoju in kaj mora narediti država in kasneje tudi regije. Naloga države je, da z izvajanjem in vodenjem okoljske politike in s svojim odnosom do nje ustvarja za vse državljane evropsko primerljive standarde. Za učinkovito varstvo okolja je velikega pomena tudi uravnoteženost vseh okoljskih indikatorjev, saj je to pogoj za trajnostno sonaravni razvoj okolja.

7. Vprašanje odlaganja odpadkov je eno najbolj problematičnih področij varstva okolja v Sloveniji, saj je nezadovoljivo stanje odlaganja vseh vrst odpadkov. Temeljni problem je, da se vprašanje odpadkov rešuje na način, ki ni rešljiv, zato je tudi stanje okolja slabše, kot bi lahko bilo. Državni svet opozarja, da je organizacija lokalnih javnih služb neustrezna in neracionalna. Lokalne javne službe, ki so odgovorne za oskrbo s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda in odlaganje odpadkov, niso sposobne učinkovito opravljati te naloge, ker so finančno in kadrovsko prešibke. Posledica tega je, da v Sloveniji praktično ni nobenega odlagališča, ki bi ustrezalo evropskim standardom. Zato bi morala za odlagališča poskrbeti država z načrtovanjem optimalnega števila odlagališč primerne velikosti, saj so ekonomsko uspešna le odlagališča za večje količine odpadkov. Podobno velja za oskrbo s pitno vodo in čistilne naprave.

Glede na to, da lokalne skupnosti težje obvladujejo okoljske probleme, državni svet opozarja na odsotnost regij, ki bi lahko učinkoviteje opravljale okoljske naloge (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda).

V Sloveniji je relativno dobro urejeno odlagališče nevarnih odpadkov Metava, kjer bi se letno lahko odložilo cca. 500 ton odpadkov. Državni svet opozarja, da to odlagališče, ki mora biti državni objekt, zadostuje za slovenski prostor, seveda pa je treba izvajati nad njim strog nadzor. Postavlja pa se vprašanje, kje se odlagajo drugi nevarni odpadki.

8. Državni svet ugotavlja, da imamo v Sloveniji z izgradnjo čistilnega bloka v Šoštanju rešeno vprašanje žveplovega dioksida, ob tem pa opozarja na naraščanje emisije ogljikovega dioksida, ki se povečuje predvsem na račun povečanega prometa. Državni svet izraža zaskrbljenost nad onesnaženjem zraka z ozonom in statistično ugotovljeno povezavo med obolevnostjo prebivalcev in onesnaženostjo zraka v Slovenski Istri. Zato poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da razširi republiško merilno mrežo na vsa območja, ki so dokazano najbolj ogrožena. V zvezi s tem državni svet tudi poudarja pomembnost projekta proizvodnje alternativnega goriva biodizla, katerega minimalni delež (5%) mora v skladu z evropsko direktivo vsebovati dizelsko gorivo. Državni svet ugotavlja, da je vprašanje uvajanja alternativnega goriva biodizla predvsem povezano z vprašanjem trošarin. Stroški proizvodnje biodizla so visoki, če pa bi domačo proizvodnjo biodizla oprostili trošarine, bi prišlo do izpada prihodkov državnega proračuna. Zato je ključni faktor, ki vpliva na nadaljnji razvoj projekta biodizla in tudi ostalih okolju prijaznih projektov, finančne narave. Naloga države je, da si prizadeva finančno spodbujati aktivnosti, ki so usmerjene v varovanje okolja.

9. V čistilnih napravah za čiščenje odpadnih voda nastaja večja količina blata, ki predstavlja velik delež odpadkov. To vprašanje bi morala država reševati na celotnem ozemlju Slovenije tako, da se oblikuje jasen koncept glede izrabe blata, ne pa da se to ureja na nivoju posameznih čistilnih naprav. V zvezi s čistilnimi napravami se zastavlja vprašanje možnosti usposabljanja strojnih in gradbeniških projektantov, saj slovenska podjetja finančno in strokovno niso konkurenčna tujim podjetjem. V praksi se zato dogaja, da kapitalsko uspešna podjetja niso sposobna konkurirati tujim podjetjem in lahko nastopajo le kot njihovi podizvajalci.

10. Državni svet opozarja na vprašanje sežigalnic, saj je svetovni trend opuščanja večjih in gradnja manjših sežigalnic. S tem je rešeno vprašanje transporta odpadkov, ker so sežigalnice odpadkov v bližini njihovega nastanka, prav tako pa so v večji meri obvladljive emisije.

11. Državni svet opozarja na zapiranje tovarn, ki v preteklosti niso bile sanirane z vidika ekološke sprejemljivosti (Iverka Nazarje, Tovarna celuloze v Krškem). Ker sta celuloza in iverka strukturirana proizvoda, bi jih bilo treba ohraniti. Naloga Ministrstva za okolje, prostor in energijo je, da poskrbi za ekološko optimalizacijo slovenske proizvodnje.

12. Državni svet opozarja na odlok o naravnih vrednotah in dokument Natura 2000, s katerim se bodo določila naravovarstvena območja, saj še nista sprejeta, zato pa ni možno načrtovati lokacij za vetrne elektrarne.

13. Poročilo o stanju okolja za leto 2002 naj se dopolni s poročilom o onesnaževanju zemlje s težkimi kovinami v območjih, kjer ta nastane kot posledica dolgotrajnega rudarjenja ter drugih industrijskih dejavnosti. Pripravi naj se predlog enakega pristopa k reševanju te problematike v smislu predlogov sanacije in ocenjevanja zmanjševanja vrednosti premoženja zaradi onesnaženja s težkimi kovinami.