Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih (ZIU-A)

Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji 14. 9. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih (ZIU-A) – nujni postopek

Državni svet dopolnjenega predloga zakona ne podpira.

Državni svet se je seznanil z razlogi predlagatelja za vložitev predlagane novele Zakona o interventnih ukrepih v zakonodajno proceduro in glede na obstoječe gospodarske in finančne razmere sicer prepoznava namen predlagatelja racionalizirati zaposlovanje v okviru javne uprave, vendar ob tem izraža dvom v ustreznost izbranega pristopa.

Cilj učinkovitejše organiziranosti javnega sektorja bi se po mnenju Državnega sveta dalo doseči tudi na druge načine, in sicer z omejevanjem stroškov zaposlovanja na podlagi dopuščanja večje avtonomnosti posameznih proračunskih porabnikov in upoštevaje posebnosti posameznega področja javne uprave, z vzpostavitvijo meril uspešnosti in možnostjo sankcioniranja neuspešnih ter mehanizmov, ki bi stimulirala gospodarno ravnanje celotnega javnega sektorja. Zaposlovanje v javni upravi naj torej ne bo zgolj predmet pavšalnih ukrepov, ampak odraz dejanskih potreb posameznih proračunskih uporabnikov in ocen o njihovem racionalnem delovanju ter kvaliteti zaposlenega kadra.

Državni svet meni, da predložena novela zakona, ki temelji na parcialnih ukrepih, na ohlapno postavljenih zakonskih pravilih, ki bodo omogočala številne izjeme od strogo zastavljenih ciljev, ter ne predvideva učinkov njene implementacije, ne more biti učinkovita. Še zlasti zato, ker bi predlagani ukrepi zajeli zelo različne segmente javne uprave, z zelo različnimi značilnostmi delovanja, brez da bi se upoštevalo posebnosti posameznega področja javne uprave, njihovih veljavnih standardov oziroma normativov dela ter pogojev zaposlovanja. Takšen način linearnega zmanjševanja določenih izdatkov na podlagi administrativnih ukrepov se do sedaj ni izkazal za uspešnega, državi pa tovrstni ukrepi državi bolj škodujejo kot koristijo, saj ne upoštevajo, da je kadrovanje v javnem sektorju zelo specifično glede na posamezno dejavnost (npr. vrtci so letos zaposlili več vzgojiteljic zaradi sproščenih pogojev sprejema otrok ob nespremenjenih prostorskih normativih).

Državni svet se zaveda, da je moral v zadnjih letih realni sektor izvesti korenite spremembe z namenom prilagoditve zaostrenim gospodarskim razmeram, ob tem pa opominja, da so bili tudi v okviru javne uprave že uveljavljeni določeni plačni interventni ukrepi, ki se nanašajo na individualne plače na zaposlenega v javnem sektorju in ki so vplivali na to, da je rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju v zadnjem letu nižja od rasti plače na zaposlenega v zasebnem sektorju.

Državni svet opozarja, da je ugotovljena povečanja zaposlovanja v posameznih segmentih javne uprave potrebno analizirati in ocenjevati ob upoštevanju splošnih družbenih trendov ter kot posledice sprejemanja posameznih zakonskih aktov (številne ustanovljene agencije in uradi) ter smernic delovanja. Tako na primer daljšanje življenjske dobe in večanje števila oseb, ki potrebujejo domsko oskrbo, spodbuja gradnjo novih domov za ostarele, hkrati pa povečuje potrebe po zaposlenih v teh domovih, prav tako skokovito naraščajo potrebe po zdravstvenih storitvah in specifičnih oblikah zaposlovanja, z namenom sledenja posameznim ciljem razvoja zdravstvenega sistema.

Državni svet opozarja na področje zdravstva, na katerem Slovenija zaostaja za primerljivim povprečnim številom zaposlenih v ostalih evropskih državah, hkrati pa se sooča s pomanjkanjem strokovnjakov na določenih področjih, zato je potrebno za pokritje povečanih potreb po zdravstvenih storitvah težave reševati ali z dodatnimi zaposlitvami ali s povečanjem obremenitve obstoječih zaposlenih, kar se je v zadnjih letih reševalo v veliki meri s podjemnimi pogodbami. Na podlagi podjemnih pogodb se v slovenskih bolnišnicah, med drugim, opravlja tudi delo izven rednega delovnega časa v dispanzerjih za ženske, za okrog 70.000 pacientk. Trenutno pa teče tudi projekt zaposlitve 150 zdravnikov iz tujine. Vse to bo v primeru sprejema zakona neizvedljivo.

Državni svet opozarja tudi na neusklajenost z novelo predlaganih omejitev zaposlovanja s smernicami Ministrstva za zdravje glede razvoja zdravstvenega sistema in povečanja njegove učinkovitosti, saj bodo ti ukrepi negativno vplivali tako na čakalne dobe kot na obseg izpolnjevanja kot tudi učinkovitost izvajanja posameznih programov. Moč je pričakovati, da se bo trend skrajševanja čakalnih dob, v primeru uveljavitve zakona, zaradi predlaganega omejevanja zaposlovanja ponovno obrnil v negativno smer.

Tudi zaradi specifičnih oblik dela, velikega obsega opravljenega dela izven rednega delovnega časa, vrednotenja dela preko cene zdravstvenih storitev in načina financiranja, ki ni vezano neposredno na proračun, neobstoječih normativov in standardov, je zaposlovanje na področju zdravstva težje urejati na način, kot ga predlaga zakonska novela. Prav tako bo zahteva po pridobitvi soglasij na primarni zdravstveni ravni v praksi neizvedljiva v tistih javnih zdravstvenih zavodih, ki svoje naloge opravljajo za več občin hkrati. Ker bodo potrebovali vsa soglasja, bo to pomenilo tudi več administrativnega dela, usklajevanj in s tem še dodatnih nepotrebnih procesnih obremenitev. Na vseh segmentih javne uprave pa bodo predvideni nadzori nad zaposlovanjem in izdanimi soglasji povzročili dodatne stroške.

Državni svet na podlagi zgoraj navedenih pripomb meni, da je rešitve za stabilnost javnih financ v obdobju finančne treba iskati v soglasju s sindikati javnega sektorja in z njihovo pomočjo izboljšati strukturo zaposlenih v javnem sektorju.

Državni svet izpostavlja tudi omejitev izdatkov za sofinanciranje investicij občin in podpira Združenje občin Slovenije, ki letošnjemu zmanjšanju sredstev za investicije nasprotuje, saj bi to pomenilo ustavitev posameznih evropskih projektov, s tem pa tudi razvoja posameznega območja.

Državni svet opozarja, da kratkoročni ukrepi, s katerimi se prilagajanja slabim gospodarskim razmeram izvajajo pretežno s pomočjo zmanjšanja javnofinančnih odhodkov, ne bodo prinesli želenih rezultatov. Državni svet meni, da bi se morala Vlada lotiti tudi ukrepov za povečevanje prihodkovne strani javne bilance, s tem da bi se zagotovila večja učinkovitost pri zajemanju vseh vrst davkov, uspešno preprečevanje ilegalnega dela in razmislek o pavšalni obdavčitvi ter s tem vzpostavitvi večjega in strožjega nadzora.