Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v večinski lasti Republike Slovenije, v tujini

Državni svetnik dr. Zoltan Jan je Vladi Republike Slovenije postavil naslednji dve vprašanji:

1. Kolikšna je vrednost premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini?
2. Kako se to premoženje upošteva pri reševanju sedanje gospodarske krize?

V utemeljitvi državni svetnik dr. Zoltan JAN navaja: »Leta 1991 je slovensko gospodarstvo poleg jugoslovanskih trgov izgubilo tudi številne proizvodne obrate, različne gospodarske objekte in nepremičnine. Njihova usoda večinoma še ni dorečena, je pa slovenska država večinoma sanirala to škodo z javnimi sredstvi še pred privatiziranjem posameznih gospodarskih družb. V zadnjih letih so slovenska podjetja ali kupila številna podjetja, mnoga s krediti slovenskih bank ali na podlagi jamstev Republike Slovenije. Če se teh dejstev ne bo upoštevalo, bodo slovenski davkoplačevalci ponovno prevzeli breme dolga, ki so ga vsaj enkrat že poravnali. Drugi tuji investitorji te pojave pozorno spremljajo in preprečujejo, da bi se na takšen način oškodovalo javno premoženje.«

Ministrstvo za finance nima pristojnosti za sprotno spremljanje premoženja družb v lasti države, zato je opravilo poizvedbo glede premoženja v tujini 42 gospodarskih družb v neposredni večinski lasti Republike Slovenije. 22 družb je odgovorilo, da nimajo premoženja v tujini, ostalih 20 družb pa, da imajo premoženje v tujini, ki v skupni vrednosti znaša 476,2 mio EUR, kot prikazuje naslednja preglednica:

Preglednica št. 1:     Vrednost premoženja v tujini, ki ga imajo gospodarske družbe v neposredni večinski lasti Republike Slovenije

Vir: Po podatkih gospodarskih družb, ki jih je zbralo Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance spremlja podatke o izdanih državnih poroštvih. Preglednica št. 2 prikazuje 10 gospodarskih družb od 42-ih, ki so v obdobju od leta 1996 naprej prejele državna poroštva v skupni višini 4.983,6 mio EUR (pogodbeni zneski). Po stanju na dan 31. marec 2009 so še v veljavi poroštva za 5 gospodarskih družb v skupnem znesku 4.647,6 mio EUR, ki so bila namenjena predvsem za financiranje cestne in železniške infrastrukture ter za financiranje izvozne dejavnosti. Po podatkih, s katerimi razpolaga Ministrstvo za finance, državna poroštva niso bila izdana za nakupe podjetij v tujini.

Preglednica št. 2:     Seznam gospodarskih družb v neposredni večinski lasti Republike Slovenije, katerim je bilo dano državno poroštvo

Opombe:
1   Pogodbeni zneski kreditov zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije v obdobju od leta 1996 do 2008.
2   Plačila poroštvenih obveznosti s strani Republike Slovenije v obdobju od leta 1996 do 2008. 
3   Stanje neodplačane glavnice kreditov zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije, ki so na dan 31. 3. 2009 še v veljavi.

Glede na trditev državnega svetnika dr. Zoltana JANA, da naj bi podjetja kupila druga podjetja (predvidevamo, da so mišljena podjetja v tujini) »na podlagi jamstev Republike Slovenije« naj pojasnimo, da je iz podatkov razvidno, da podjetja, ki še razpolagajo z veljavnimi državnimi poroštvi, v tujini nimajo premoženja oziroma nimajo premoženja naloženega v podjetja v tujini, razen družbe Slovenske železnice d.o.o. Le-ta je sporočila, da ima naložbe v Eurofimo, Hit Rail in BBC Bruselj v skupni vrednosti 1,5 mio EUR, pri čemer državnega poroštva ni prejela za nakup teh naložb temveč za izgradnjo železniške infrastrukture. Na podlagi teh dejstev možnost, da bi »slovenski davkoplačevalci ponovno prevzeli breme dolga«, kot trdi dr. Zoltan JAN, ni razvidna.

Glede upoštevanja tega premoženja (premoženja gospodarskih družb v tujini) pri reševanju finančne krize naj pojasnimo, da so sprejeti državni ukrepi horizontalni, kar pomeni, da so jih lahko deležne vse banke, ki poslujejo v Sloveniji na enak način. Dejstvo, ali so v preteklosti kreditirale nakupe podjetij v tujini ali ne, kar je bila njihova poslovna odločitev, ne more biti omejevalni faktor za udeležbo pri izvajanju ukrepov države, saj bi to pomenilo diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavanje ter škodljivo vplivalo na konkurenco na finančnem trgu. Vsekakor pa se v skladu z Zakonom o javnih financah vsako državno poroštvo, ki se izda, mora ustrezno zavarovati. V sami zakonodaji, ki ureja državna poroštva za omejevanje učinkov finančne krize, pa je namen uporabe sredstev, za katere se bodo izdajala državna poroštva, natančno določen.