Mnenje k predlogu zakona o spodbujanju razvoja turizma

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, ob obravnavi predloga zakona o spodbujanju razvoja turizma, sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spodbujanju razvoja turizma - druga obravnava

Državni svet se je seznanil s predlogom zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo na osnovi Strategije slovenskega turizma 2002-2006, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2002, in ga podprl.

Po razpravi je bilo oblikovano mnenje, da bi predlog zakona moral konkretneje opredeliti vlogo in naloge lokalnih skupnosti. Stimulirati bi bilo potrebno medsebojno sodelovanje in povezovanje občinskih struktur, subjektov in politik na širših turističnih območjih.

Prednostna naloga Ministrstva za gospodarstvo bi morala biti ustvarjanje stimulativnih sistemskih pogojev in spodbud za odpiranje novih turističnih proizvodov. Pri tem bi moralo ministrstvo bolj fleksibilno sodelovati z drugimi ministrstvi in resorji ter poenostaviti postopke in odpraviti ovire pri registraciji in zagonu malih podjetij. Nove podjetniške pobude na področju turizma bi morale spremljati ustrezne davčne olajšave ter stimulativna zasebna vlaganja.

Državni svet predlaga, da bi bilo potrebno ponovno proučiti smiselnost podeljevanja javnih pooblastil tudi s strani občin za tiste aktivnosti in naloge na področju turizma, ki bi povečale ponudbo in gospodarsko aktivnost na posameznem turističnem območju.

Državni svet tudi opozarja, da predlog zakona ne opredeljuje vmesne stopnje institucionalne organiziranosti, saj govori samo o državnem nivoju in turističnem območju, izjeme so le nevladne organizacije, ki delujejo na področju turizma. Poleg tega so na eni strani opredeljena turistična območja, skupna infrastruktura ter naloge, na drugi strani pa predlog zakona ne definira konkretnih nosilcev spodbujanja razvoja turizma, njihove konkretne pristojnosti in naloge ter odgovornosti.

Nadalje državni svet meni, da bi morale v skladu z drugimi zakoni turistično takso plačevati tudi osebe, ki se nastanijo v počitniških hišah (vikendih) ter bi jih bilo potrebno ustrezno opredeliti v predlogu zakona.

Državni svet je z večino glasov podprl naslednje konkretne pripombe (amandmaje) ter Državnemu zboru Republike Slovenija predlaga, da jih sprejme:
K 3. členu

Četrta alinea naj se spremeni tako, da se glasi:

- "s spodbujanjem delovanja turističnih društev in njihovih zvez pri izvajanju njihovih dejavnosti."

Obrazložitev:

V skladu s Strategijo slovenskega turizma 2002-2006 je na osnovi partnerskega modela organiziranosti turizma na nacionalni ravni eden temeljnih subjektov tudi turistično društvena organizacija kot civilna družba na področju turizma. Zato ni razlogov, da država njeno delovanje s predlogom zakona omejuje. Zakon govori o "spodbujanju delovanja turističnih društev in njihovih zvez pri krepitvi turistične kulture". Za turistično društveno organizacijo je taka formulacija nesprejemljiva, saj ne izraža obstoječe in s statutom Turistične zveze Slovenije opredeljene aktivnosti, deluje omejevalno in ne motivira. Dejavnost turistične društvene organizacije pri razvoju turizma je mnogo širša - sooblikuje turistični razvoj, turistično ponudbo, deluje na urejanju prostora in okolja, vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turizmu, osveščanju ljudi za turizem, sooblikuje kakovost življenja, deluje na ustvarjanju gostoljubnosti in prijaznosti, uresničuje turistične aktivnosti med mladimi in drugo. Predlagana formulacija je po našem mnenju bolj sprejemljiva, saj odraža delovanje turistične društvene organizacije tudi glede vsebine strategije slovenskega turizma.

K 4. členu

Prvi odstavek (1) naj se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Turistično območje je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev) oziroma razpolaga z naravnimi vrednotami, kulturno dediščino zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj. "

Obrazložitev:

V Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 (str.13-16) je izpostavljeno, da so med drugim prednost slovenskega turizma:
- pestrost in privlačnost naravnega okolja (primorje, kras, alpski svet, panonska nižina...),
- neokrnjene naravne znamenitosti (Triglavski narodni park, dolina Soče, kraške jame...),
- pristnost turistične ponudbe (neokrnjena narava - gozdovi, reke, jezera),
- prost pristop do odprtega prostora gozdov, gora, obalnega prostora rek, jezer in morja,
- ohranjene naravne vrednote in kulturna dediščina v okviru slovenskih zgodovinskih mest in podeželja,
- izredna biotska in krajinska raznovrstnost.
Prav tako v istem dokumentu ugotavljamo, da prav te prednosti predstavljajo priložnost za nadaljnji razvoj slovenskega turizma. Zato na osnovi tega predlagamo, da se naravne vrednote in kulturna dediščina umestijo med dejavnike, ki so nujni pri oblikovanju turističnega območja.

K 15. členu

1. V prvem odstavku (1) se v tretji in peti vrstici besedi "na ravni" zamenjata za besedi "v okviru".

Obrazložitev:

Z definicijo na ravni turističnega območja izključujemo tiste subjekte, ki pokrivajo le določeno področje turističnega območja, kar je lahko posledica njegove velikosti ali organiziranosti. Z dikcijo v okviru turističnega območja bi bili zajeti vsi subjekti, ne glede na to, ali pokrivajo s svojim delovanjem celotno turistično območje ali ne.

2. Za drugim odstavkom se doda novi, tretji odstavek, ki se glasi:

" (3) Pravne osebe, ki želijo pridobiti status za delovanje v javnem interesu na ravni turističnega območja, morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje občin v okviru turističnega območja."

Dosedanji tretji odstavek postane četrti, njegovo besedilo se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:

"(4) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, razen pogojev iz druge in pete alinee drugega odstavka, ne veljajo za pravne osebe, ki jih ustanovijo ali soustanovijo občine z namenom spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja."

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Obrazložitev:

Predlog zakona v prvem odstavku 19. člena določa, da je načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja v pristojnosti občine. Glede na navedeno je smiselno dati občinam možnost sodelovanja pri odločanju o podelitvi statusa za delovanje v javnem interesu pravnim osebam na njihovem območju.

K 16. členu

V drugem (2) odstavku se v drugi in četrti vrstici besedi "na ravni" zamenjata z besedama "v okviru".

Obrazložitev:

Z definicijo na ravni turističnega območja izključujemo tiste subjekte, ki pokrivajo le določeno področje turističnega območja, kar je lahko posledica njegove velikosti ali organiziranosti. Z dikcijo v okviru turističnega območja bi bili zajeti vsi subjekti, ne glede na to, ali pokrivajo s svojim delovanjem celotno turistično območje ali ne.

K 21. členu

Šesta (glavna) alinea se spremeni tako, da se glasi:

" - ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma,"

Obrazložitev:

Dopolnilo utemeljujemo s tem, da za razvoj turizma ni ključen samo odnos do turistov, ampak ključen tudi sam odnos do turizma, kajti v primerih, ko lokalno prebivalstvo ne bo naklonjeno razvoju turizma, ga bo kljub spodbudam težko razvijati. Prav tako to posledično vpliva na sam odnos do turistov.

K 24. členu

V tretjem odstavku (3) se številka "14,70" nadomesti z "20".

Obrazložitev:

Trenutno vrednost točke, ki opredeljuje višino turistične takse znaša 14 SIT. Višina vrednosti točke se ni spremenila vse od leta 1998, predlog Vlade RS za leto 2003 pa je, da bi le-ta znašala 14,70 SIT. Enak predlog se nahaja v predlogu predmetnega zakona. Glede na dikcijo v obstoječem zakonu o pospeševanju turizma in tudi predloga tega zakona, naj bi bila vrednost točke odvisna od gibanja cen življenjskih potrebščin. Kakšen je ta indeks 2003/1998, lahko izračunamo, zato je predlog povsem nesprejemljiv. Tu velja poudariti, da turistično takso plača turist, ki sicer plačuje turistično takso v višini 1 EUR v primerljivih turističnih krajih. Poleg tega je prvotno besedilo, ki je bilo obravnavano v omejenem krogu (verjetno je šlo za osnutek), vsebovalo vrednost točke 20 SIT, od osnutka do predloga pa je bil storjen korak nazaj.

K 25. členu

V prvem odstavku se v tretji alinei na koncu črta vejica in doda besedna zveza, ki se glasi:

" ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,"

Obrazložitev:

Invalidi imajo člansko izkaznico, iz katere je razvidno, da gre za invalidno osebo. Odločb marsikdo nima pri sebi, še manj pa potrdil. Tudi do sedaj se je kot dokaz v te namene uporabljala invalidska članska izkaznica.

K 34. členu

V prvem odstavku (1) se doda nova, sedma alinea, ki se glasi:

"-garancijo ali dokazilo o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti."

Obrazložitev:

Uveljavitev tega pogoja izhaja iz Direktive EU o paketnih potovanjih.

K 40. členu

Prvi odstavek (1) se dopolni tako, da se glasi:

"(1) Register turističnih vodnikov turističnega območja vodi v skladu z dogovorom med občinami turističnega območja ena od občin v turističnem območju. Vodenje registra lahko občine v skladu s svojimi akti prenesejo na druge osebe javnega ali zasebnega prava."

Obrazložitev:

Za vodenje registra turističnih vodnikov določenega turističnega območja bi moral zakon dopuščati možnost, da to dela organizacija, ki konkretno izvaja vodenje oziroma vodi turistično območje.

K 42. členu

Doda se nova (15) točka, ki se glasi:

" Inšpekcijski nadzor po tem zakonu opravlja pristojni tržni inšpektorat."

Obrazložitev:

Določitev inšpekcijskega nadzora je nujna za izvrševanje zakona.

Za nov 43. a člen

Doda se nov 43. a člen, ki se glasi:

"43. a člen
(izpolnjevanje pogoja garancije ali zavarovanja za povrnitev škode)

Določba sedme alinee 34. člena tega zakona stopi v veljavo v dveh letih od uveljavitve tega zakona in velja tudi za organizatorje potovanj, ki jim je bila licenca iz prvega odstavka 33. člena tega zakona že podeljena."

Obrazložitev:

Potrebno je določiti prehodno obdobje, v katerem bodo organizatorji potovanj lahko zadostili novo predpisanemu pogoju glede garancije ali dokazila o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.