Mnenje k Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010

Državni svet se je seznanil s Poročilom o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1).

Za izvajanje nacionalnega programa za leto 2010 je bilo porabljenih 217, 3 milijonov evrov, v kar pa niso vštete obveznosti iz zadolževanja in nadomestila za izvajanje naročila oziroma stroškov inženirskih storitev. To pomeni 66,5 % finančno realizacijo Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010. Za njegovo uresničevanje je bilo zagotovljenih 242, 16 milijonov evrov, kar predstavlja 48,3 % realizacijo planiranih virov sredstev. V letu 2010 DARS d.d. ni prejel namenskih sredstev iz državnega proračuna, je pa prejel sredstva iz Kohezijskega sklada EU v višini 54,79 milijonov evrov ter črpal evropska sredstva iz programa EasyWay in TEN-T v skupni višini 2,37 milijona evrov. Obseg sredstev iz naslova posojil je znašal 185 milijonov evrov. Prometu je bilo predanih 14,8 km avtocest, in sicer odseka Pluska–Ponikve (dolžine 7,6 km) in Ponikve–Hrastje (7,2 km). Poleg navedenega so bili prometu predani priključek Naklo, priključek v razcepu Podtabor in obvozna cesta Dragonja. Dokončana je bila tudi rekonstrukcija krožnega krožišča Tomačevo. Nadaljevala so se gradbena dela na skupaj 19,4 km novih avtocest, hitrih cest in drugih cest. Potekala so tudi obnovitvena dela in naložbe v obstoječe avtoceste, izvajala so se dela za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa ter dela na nekaterih državnih cestah, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na avtocestno omrežje.

Državni svet opozarja, da finančna in fizična realizacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji odstopa v takšni meri, da je potreben nov nacionalni program. Po besedah predlagateljev poročila so finančne težave gradbenih podjetij oziroma stanje v gradbeništvu eden ključnih razlogov za nizko stopnjo realizacije nacionalnega programa v letu 2010, saj se že sklenjene pogodbe med DARS d. d in izvajalci niso realizirale. K slabi realizaciji so pripomogli tudi zahtevni postopki javnega naročanja, težave pri pridobivanja nepremičnin. Državni svet poudarja, da je veliko gradbenih podjetij – podizvajalcev zašlo v finančne težave zaradi neizplačil za opravljeno delo pri gradnji avtocest in zato ne moremo govoriti, da so njihove finančne težave eden od ključnih razlogov za slabo realizacijo nacionalnega programa. Čeprav je bilo javno znano, da glavni izvajalec del gradnje avtocest SCT d.d. ne izplačuje podizvajalcev, mu je DARS, d.d. izplačeval sredstva. Državni svet pričakuje pojasnilo, ali potekajo kakršnikoli postopki ugotavljanja odgovornosti ljudi na DARS d.d., ki so pripomogli k nastali situaciji.

Postopki umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor so dolgotrajni, čeprav smo v zadnjih letih večkrat spremenili zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja prav z namenom poenostavitve teh postopkov. Lani je bil sprejet Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena s ciljem učinkovitejšega umeščanja infrastrukturnih objektov državnega pomena v prostor. Očitno je, da nobena dosedanja zakonska sprememba ni pripomogla k poenostavitvi in skrajšanju postopkov, saj praksa kaže prav nasprotno situacijo. Iz obravnavanega poročila izhaja, da je treba vzroke za odstopanja od planirane realizacije iskati tudi v zamujanju zakonskih rokov za izdajo smernic in mnenj s strani nosilcev urejanja prostora (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Državni svet opozarja, da je na problem neodzivnosti pristojnih državnih institucij v postopkih dajanja smernic in mnenj ter soglasij v zakonskih rokih že večkrat opozoril, vendar je očitno to postala praksa in brez ustreznih sankcij tega problema ne bomo rešili. Poleg tega Državni svet izpostavlja tudi podatek iz poročila, da prihaja do zamud, ker je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki kot nosilec urejanja prostora sodeluje v postopkih umeščanja v prostor ter postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij, zahteva nadomeščanje kmetijskih zemljišč brez podlage v zakonu. 

Ključni cilj novega Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1) je bil, da dolg DARS d.d. ne postane javni dolg. Državni svet je že ob njegovi obravnavi opozoril, da bo država, kljub preoblikovanju razmerij med državo in DARS d.d., zavezana izpolniti dosedanje obveznosti družbe DARS d.d., če jih ta ne izpolni sama, saj bi bilo za umik dosedanjih poroštev države potrebno soglasje bank. Predstavnik DARS d.d. je Državni svet seznanil, da je cilj tako države kot DARS d.d., da le-ta tekoče poravnava zapadle obveznosti iz naslova zadolževanj in da ni nobenega razloga za strah pred nezmožnostjo odplačevanja finančnih obveznosti. Krediti DARS d.d. s poroštvom države v višini okoli 3 milijarde evrov (9% BDP) ne smejo in ne morejo biti del javnega dolga. Državni svet poudarja, da mora Vlada kot zastopnica države narediti vse, da bo DARS d.d. solventen, saj v nasprotnem primeru postane Republika Slovenija plačnik dosedanjega dolga. Vprašanje finančne zmožnosti DARS d.d. za poplačilo kreditov bo še posebej izpostavljeno v obdobju med leti 2012 in 2021, ko bodo letne obveznosti vračanja kreditov največje.

Predsednica uprave DARS d.d. je lani septembra, ob obravnavi novega Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, seznanila Državni svet in Komisijo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se bo moral DARS d.d. za dokončanje investicijskega programa dodatno zadolžiti, pri čemer pričakujejo vsaj delno poroštvo države za reprogramiranje že najetih kreditov. Glede na novo informacijo, da Ministrstvo za finance stoji na stališču, da DARS d.d. sedaj ne more pridobiti poroštva države za dodatno zadolževanje, Državni svet ugotavlja, da je postavljen DARS d.d. v položaj, ko bo težje financiral prihodnje cestne povezave. 

V zvezi z mednarodnim javnim razpisom družbe DARS d.d. za elektronsko cestninjenje Državni svet izpostavlja javno opozorilo informacijskega pooblaščenca, da bi zaradi neustrezne tehnične in pravne ureditve sistema cestninjenja lahko prišlo do nedopustnega prekomernega zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov. Po mnenju informacijskega pooblaščenca so namreč rešitve, ki predvidevajo centralizirano hrambo in obdelavo lokacijskih podatkov voznikov osebnih vozil sporne z vidika varstva osebnih podatkov. Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku neizogibno terja obdelavo osebnih podatkov, ne zahteva pa centralizirane obdelave osebnih podatkov. Državni svet pričakuje pojasnila DARS d.d. glede opozoril informacijskega pooblaščenca.

V letu 2010 se je financiranje gradnje in obnavljanja avtocest odvijalo na podlagi letnega plana in zakonov o soglasju in poroštvu za kredite, medtem ko se financiranje nacionalnega programa na podlagi Zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ni izvajalo. DARS d.d. od uveljavitve ZDARS-1 izvaja gradnjo  avtoceste v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da mora sam zagotavljati sredstva iz naslova cestninjenja.

Državni svet je sprejel dodatna sklepa:

1. Državni svet v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05- UPB1 in 95/09 - odl. US) poziva Ministrstvo za promet in DARS d.d., da ga seznanita s prometno ekonomsko študijo o upravičenosti gradnje odstavnih pasov na vseh avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji, ki jo omenja Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010. Po prejemu poročila ga bo obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
2. Državni svet v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05- UPB1 in 95/09 - odl. US) poziva Ministrstvo za promet, DARS d.d. in Direkcijo Republike Slovenije za ceste, da posredujejo poročilo o poteku sanacije poškodovanega državnega cestnega omrežja zaradi gradnje avtocestnega omrežja in železniške infrastrukture. Državni svet namreč ugotavlja, da sanacija ne sledi strokovno ugotovljenemu obsegu poškodb in da se aktivnosti, kljub zagotovljenim finančnim sredstvom, ne izvajajo. Ko bo Državni svet prejel poročilo, ga bo obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in na sejo povabila odgovorne z Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, DARS d.d..

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.