Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-B) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 43. seji, dne 12. 4. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-B) - skrajšani postopek

Državni svet je obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki ga je v obravnavo državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila Vlada Republike Slovenije.

Na podlagi ZSOVA lahko v skladu z Ustavo RS agencija izjemoma za določeno časovno omejeno obdobje poseže v posameznikovo pravico do komunikacijske zasebnosti tako, da pridobiva podatke tudi s kontrolo pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in snemanjem telekomunikacij. SOVA je eden od pomembnejših državnih organov, ki se ukvarjajo s protiteroristično dejavnostjo, vendar ima na voljo po trditvah predlagatelja izredno omejen nabor orodij, s katerimi se lahko sooča z grožnjo terorizma oziroma sodeluje v ukrepih Evropske unije in zveze NATO proti terorizmu. Večina članic Evropske unije se pod pritiskom posrednih ali neposrednih terorističnih ogrožanj odloča za povečevanje obsega možnih vdorov državnih organov v zasebnost posameznikov. Če želi Republika Slovenija dejansko sodelovati v skupnem boju proti terorizmu, mora z namenom učinkovitega pridobivanja podatkov spremeniti ZSOVA tako, da se omogoči izvajanje zlasti nadzora in snemanja telekomunikacij skozi daljše obdobje. Veljavni zakon v tretjem odstavku 24. člena določa kot rok za izvedbo kontrole pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanja in snemanja telekomunikacij tri mesece, s podaljševanji po en mesec, vendar skupno čas izvajanja nadzora ne sme preseči šest mesecev. Zlasti zadnja omejitev pomeni veliko pomanjkljivost pri delu agencije na protiobveščevalnem in protiterorističnem področju.

S predlogom zakona se glede na veljavni ZSOVA omogoča izvajanje nadzora in snemanja telekomunikacij skozi daljše obdobje. S spremembo tretjega odstavka 24. člena se podaljšuje trajanje uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov tako, da se odpravlja skupno šestmesečno trajanje uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov, hkrati pa se spreminja način podaljševanja ukrepa tako, da se podaljševanje ukrepa za en mesec nadomešča s podaljševanjem do največ treh mesecev. Razume se, da je temu ustrezno treba prilagoditi tudi kontrolo oziroma nadzor uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov. Nadzor uporabe se prilagaja tako, da se pristojnost odrejanja uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov in njenega vsakokratnega podaljšanja prenaša s predsednika pristojnega okrožnega sodišča na predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ??? nov 24.c člen).

Po 8. členu ZSOVA mora agencija, če pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, o tem obvestiti generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca. Zastavlja se vprašanje dokazne veljavnosti pridobljenih informacij s strani SOVE v kazenskem postopku v zvezi nadzorom in snemanjem telekomunikacij skozi obdobje, ki bo daljše od šestih mesecev. Po četrtem odstavku 152. člena Zakona o kazenskem postopku je namreč izvajanje ukrepov iz 150. člena (nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju ter kontrola pisem in drugih pošiljk) omejeno sprva na en mesec, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakič za en mesec, vendar za ukrepe iz 150. člena tega zakona skupno največ šest mesecev. Predlog za ukrepe iz 150. člena mora med drugim vsebovati tudi utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum, da gre za izvrševanje, pripravo, ali organizacijo v 150. oziroma 151. členu tega zakona določenih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje terorizma iz 355. člena Kazenskega zakonika se lahko izvaja tudi ukrep iz 150. člena ZKP, ki pa je omejen največ na šest mesecev.

Ali pridobljene informacije s strani SOVE na podlagi odredbe, daljše od šestih mesecev, predstavljajo dokaz v kazenskem postopku ali gre le za utemeljen razlog za sum, na podlagi katerega policija samostojno poda predlog državnemu tožilcu za podajo predloga preiskovalnemu sodniku?

Po 18. členu ZKP sodišče namreč ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Četrti odstavek 154. člena ZKP (v povezavi s kršitvijo določb kazenskega postopka iz 18. člena ZKP) med drugim določa, da na podlagi ukrepa iz 150. člena tega zakona, ki je bil izvršeni brez odredbe državnega tožilca, oziroma brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo, ali če daljšega izvajanja ukrepov ni preveril senat, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako dobljene podatke, sporočila, posnetke ali dokazila.

Če hoče Republika Slovenija resno nastopiti v boju proti terorizmu (kakor navaja predlagatelj), morajo imeti zbrane informacije s strani SOVE in ukrepa po 24. členu ZSOVA, dokazno vrednost tudi v kazenskem postopku, saj je prisluh v tem delu namenjen le varnosti države, ne pa tudi učinkovitem poteku kazenskega postopka. V obeh primerih so na voljo dovolj velike procesne varovalke, da bo ukrep prisluha uporabljen le ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev.

Državni svet podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-B), hkrati pa predlaga, da predlagatelj ponovno preuči svoj predlog v povezavi z dokazno vrednostjo informacij v kazenskem postopku.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik komisije mag. Adolf Zupan.