Vprašanja Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu

Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji 20. 1. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Jerneja Verbiča in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Uradu Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvu za finance - Davčnemu uradu Republike Slovenije, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za obrambo, da vprašanja preučijo in na njih odgovorijo.

Vprašanja državnega svetnika Jerneja Verbiča se glasijo:

1. V kateri fazi je postopek uvrstitve oziroma vpisa Klasičnega Krasa na UNESCOV seznam svetovne dediščine in s tem zaščita naravnih danosti tega območja?
2. V kateri fazi postopka je določitev vplivnega območja Kobilarne Lipice in kako široko področje ta razširitev zajema?
3. Na kakšen način se izvaja nadzor skladnosti občinskih prostorskih aktov z veljavno zakonodajo?
4. Kakšne so pristojnosti Ministrstva za obrambo s stališča obrambe pri izdaji gradbenih dovoljenj v obmejnih območjih?
5. V kakšni meri Republika Slovenija uveljavlja prednostno pravico nakupa nepremičnin (kmetijskih zemljišč) na področju Krasa, predvsem na obmejnem področju?
6. Na kakšen način DURS ugotavlja status davčnega rezidenta in s tem status davčnega zavezanca v primeru tujcev, ki živijo v Sloveniji, predvsem v obmejnih območjih, delajo pa v tujini? Koliko tovrstnih odločb o statusu davčnega rezidenta je bilo od leta 2004 naprej izdanih na območju Davčnega urada Koper in Nova Gorica?
7. Koliko tujih državljanov je od leta 2004 naprej prijavilo začasno ali stalno bivališče na območju upravnih enot ob zahodni meji?

           

Obrazložitev:

Na problematiko prekomerne in neutemeljene gradnje na Krasu ter problematiko "razprodaje" nepremičnin v obmejnem pasu, že dalj časa opozarjajo civilne iniciative in posamezniki s tega območja, ki predvsem poudarjajo pomen varstva in zaščite naravne dediščine t.i. klasičnega Krasa in opozarjajo na bojazen prekomerne poselitve obmejnega pasu in na dolgoročne posledice ob zahodni meji ob nadaljevanju s sedanjo prakso.

Državni svet Republike Slovenije je po posvetu "Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa" na 9. seji, dne 2. 7. 2008, že sprejel sklepe o kraški problematiki in jih posredoval Vladi Republike Slovenije, vendar se razmere na tem območju še niso uredile. Zato je treba ponovno opozoriti na nujnost ukrepanja in celovito ureditev posegov v prostor.

Po vstopu Slovenije v EU se je v obmejnem pasu sprožil proces kupovanja nepremičnin s strani tujcev. Med tujimi kupci nepremičnin v Sloveniji so italijanski državljani s 638 nakupi v obdobju od januarja 2006 do avgusta 2009 na drugem mestu za državljani Velike Britanije. Številka je za 134 višja kot leto poprej, kar pomeni, da so kljub ekonomski krizi v povprečju kupili dve hiši in pol na teden.

Zakaj je slovenski Kras tako zanimiv za priseljevanje? Relativno ohranjena narava, dobre cestne povezave (od Sežane je Trst oddaljen 16 km, enako od Lokve, od Dutovelj 22 km, do Sežane je avtocesta, na poti ni nobenih ovir, kot je bila prej mejna kontrola), bližina mednarodnega letališča (Ronchi), več kot enkrat cenejše nepremičnine kot na primerljivih delih Krasa v Italiji, ugodni krediti, nižji življenjski stroški v Sloveniji.

Odziv podjetnikov na nepremičninske dobičke je bil takojšen in primeren. S tem se ukvarjajo tako podjetja kot posamezniki iz Slovenije in Italije, na trgu nastopajo samostojno ali skupaj. Veliko primerov najdemo v obmejnih občinah, kjer se naselitvena struktura že menja. Te nepremičnine zaradi relativno nižje kupne moči za domačine niso dosegljive. Vprašanje je, v kolikšni meri jih tudi potrebujejo. Iz podatkov popisa leta 2002 je razvidno, da je že obstoječi lokalni nepremičninski fond neizrabljen, demografske projekcije slabe. Priseljevanje iz ostalih delov države je majhno, še največ iz Obale, saj so tam cene nepremičnin višje, vendar to ne upravičuje tolikšnega obsega novogradenj.

Da so nepremičninski posli privlačni, kažejo tudi predlogi za razširitev že sedaj prevelikih zazidalnih območij okrog kraških vasi, saj je prodaja zazidljive zemlje ali hiše trenutno najboljši vir dohodka. Kaže, da se podoben proces dogaja vzdolž celotne zahodne meje s tem, da je najbolj očiten na Krasu, ki je najbližje zaledju Trsta. Če bi se iz Trsta in okolice na Kras naselilo npr. 25.000 ljudi, bi se mestu to komajda poznalo. Na tej strani meje pa bi Slovenci s tem postali manjšina, vse štiri kraške občine skupaj imajo namreč manj kot toliko prebivalcev. Aktualni nakupi tudi živo spominjajo na proces naseljevanja istrskih optantov v slovenskih vaseh na tržaškem Krasu po drugi svetovni vojni. Danes, po petdesetih letih, lahko na prste preštejemo vasi, kjer so Slovenci še v večini.

Kot odziv so se v zadnjem času po vaseh organizirale posamezne civilne iniciative. Civilna iniciativa Kras postaja nekakšen dežnik skupin in posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj bo z njihovo državo. Pod svojim okriljem trenutno združuje: Civilno iniciativo Tomaj-Macela, Civilno iniciativo Orlek, Civilno iniciativo Divača, Civilno iniciativo Sežana ter vaško skupnost Grahovo Brdo – Utovlje. Svoj pristop k njej je napovedalo še nekaj dodatnih civilnih iniciativ.

Seveda je jasno, da civilne iniciative razen organiziranja okroglih miz in pisanja pisem ne morejo narediti ničesar. Lokalni prebivalci se z njimi v glavnem strinjajo (razen če imajo za prodati kakšen kos zemlje). Postavlja se vprašanje, zakaj se državna politika tega vprašanja ne loti resneje, ker se pozidave in prodaje še naprej nemoteno nadaljujejo.

Gospodarska kriza je nekoliko ohladila »profitni angažma« in s tem Republiki Sloveniji podarila nekaj izgubljenega časa za ukrepanje. Brez posega najvišje politike pa se na lokalni ravni ne bo spremenilo popolnoma nič, proces bo potekal naprej po ustaljenih tirih. Zato je nujen koordiniran pristop na državni ravni.

Za začetek je potrebno zagotoviti dosledno izvajanje veljavne davčne zakonodaje, ter ugotavljanje statusa "davčnega rezidenstva Republike Slovenije" za vse tujce, ki se naselijo v naši državi. Potrebno je dokončati postopke za vpis Klasičnega krasa na Unescov seznam svetovne dediščine in opredeliti skupno strategijo posegov v kraško krajino, ki bodo temeljila na modelu trajnostnega razvoja, tako da se ohrani kraška kulturnozgodovinska identiteta in se to edinstveno naravno okolje ustrezno zaščiti. Pri urbanizaciji kraškega okolja naj se upošteva tako naravne kot stvarne danosti tega okolja ter socialne in gospodarske možnosti za razvoj, tako da se ne bodo pojavljali konflikti med kmetijstvom in bivanjem, hkrati pa naj se zaščiti suvereno slovensko ozemlje, tudi iz obrambnega vidika in omeji nepremičninski trg na obmejnem področju.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Uradu Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvu za finance - Davčnemu uradu Republike Slovenije, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za obrambo, da vprašanja preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovorijo.