|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 46. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 13. septembra 2006. Seja se je pričela ob 12.15 in se zaključila ob 16.20 uri. Državne svetnice in svetniki so v čast in slovo preminulemu državnemu svetniku Branku Kodriču, posvetili minuto molka. Podpredsednik je državne svetnice in svetnike seznanil, da bo z ugotovitvijo, da je državnemu svetniku Branku Kodriču prenehal mandat dne 18.8.2006, seznanil predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, dr., med., kar je podlaga za razpis nadomestnih volitev, ki jih na podlagi 4. in 5. člena zakona o Državnem svetu, razpiše predsednik državnega zbora. Podpredsednik je pričel 46. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki je bila sklicana na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje sta bila obveščena predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod France Cukjati dr.,med. in predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša. * * * S sklicem dne 31.8.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za politični sistem je podpredsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Predlog za razširitev je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Interesne skupine delojemalcev je podpredsednik predlagal , da dnevni red seje razširijo s točko:
Obrazložitev je podal vodja Interesne skupine delojemalcev, mag. Dušan Semolič. Obrazložitev je podal tudi predsednik Komisije za družbene dejavnosti, dr. Zoltan Jan. Predlog za razširitev je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). DNEVNI RED Podpredsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 45. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 20.7.2006. Podpredsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 45. seje glasujejo. Zapisnik 45. seje državnega sveta je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 2. korespondenčne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 1.9.2006. Podpredsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 2. korespondenčne seje glasujejo. Zapisnik 2. korespondenčne seje državnega sveta je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda :
S pošiljko 21.7.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za okolje in prostor glede naravnega spomenika "Fosilna morska obala" na Vačah. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede državnega naravnega spomenika Fosilna morska obala na Vačah in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo: Kdo je odgovoren za vzdrževanje in urejanje državnega naravnega spomenika Fosilna morska obala na Vačah? Zakaj se navedeni spomenik ne vzdržuje in kdo je za to odgovoren? Kdaj v letu 2006 bo vzdrževanje opravljeno in kdo bo izvajalec del? V programu katere institucije (na državni ali lokalni ravni) je vključeno vzdrževanje navedenega objekta in ali so bila v breme državnega proračuna v obdobju od datuma odprtja spomenika do danes izplačana denarna sredstva za kakršnokoli delo v zvezi z navedenim naravnim spomenikom - če da, koliko in komu? Obrazložitev: Na Vačah je bil pred leti odprt naravni spomenik državnega pomena "Fosilna morska obala", urejen je bil dostop do spomenika, postavljeni sta bili usmerjevalni tabli in spomenik je bil vključen v program ogledov znamenitosti na Vačah. V zadnjih letih se kompleks okoli spomenika nahaja v izrazito slabem stanju; dostop do spomenika se ne vzdržuje in je zaraščen, v celoti je podrta lesena varnostna ograja, obe usmerjevalni tabli z navedbo imena spomenika sta bili že zdavnaj podrti. Tudi ožje področje pri samem spomeniku ni bilo vzdrževano niti enkrat. Naravni spomenik državnega pomena Fosilna morska obala na Vačah predstavlja veliko sramoto za sam kraj, predvsem pa za odgovorne institucije, ki ne opravljajo svojega dela. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - S pošiljko 21.7.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za promet glede rekonstrukcije državne ceste TR 921 (Sp. Hotič - Vače - Kandrše). Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede projektno-tehnične dokumentacije za izvedbo prve faze rekonstrukcije državne ceste TR 921 in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo: V kakšni fazi se nahaja izdelava projektno-tehnične dokumentacije za izvedbo 1. faze rekonstrukcije državne ceste TR 921 Sp. Hotič - Vače - Kandrše? Kateri odsek in v kakšni dolžini predvideva zadnja varianta rekonstrukcije ceste proti Vačam? Kakšen je časovni okvir posameznih aktivnosti za pridobitev dokumentacije in potrebnega gradbenega dovoljenja - natančno z navedbo vsake od faz v postopku do pridobitve gradbenega dovoljenja? Zakaj v predvideni projekt ni vključena izgradnja kolesarske steze? Kdaj je predviden začetek izvajanja del? Obrazložitev: Državna cesta proti Vačam se nahaja v izredno slabem stanju. Kvalitetno se sicer vrši izvajanje zimske službe s strani izvajalca "Cestno podjetje Ljubljana", medtem ko letnega vzdrževanja skoraj ni, kar je seveda posledica neodobritve denarnih sredstev za ta dela. Izjema je krajša preplastitev cestišča pred leti in krpanje udarnih jam na odseku serpentin pred tedni. Celotna trasa od Sp. Hotiča do Vač je nujno potrebna temeljite rekonstrukcije, ki pa ni ustrezno vključena v načrt prometnega ministrstva, saj slednje zaenkrat po dosegljivih podatkih načrtuje še vedno le rekonstrukcijo krajšega odseka pa še tu se zatika, tako da se začetek del odmika že več let. Cesta je v celoti poškodovana poleg tega pa tudi preozka - noben od veljavnih kriterijev za gabarit cestnega telesa kakor tudi za zagotavljanja varnosti na navedeni cesti ni zagotovljen. Nujno je v izdelavo projekta vključiti tudi izgradnjo kolesarske steze. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Z elektronsko pošto 8.9.2006 2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna Ministrstvu za finance glede sprememb davčne zakonodaje. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna glede sprememb davčne zakonodaje in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna se glasi: Ali napovedane spremembe davčne zakonodaje, ki so v pripravi, vključujejo tudi uvedbo stimuliranja participacije zaposlenih pri dobičku podjetja, kot enega izmed stimulativnejših načinov nagrajevanja? O b r a z l o ž i t e v: Med novejše motivacijske faktorje v podjetjih poleg plačila za delo vstopa v ospredje tudi možnost udeležbe zaposlenih pri dobičku. Ugotavljam, da veljavna zakonodaja ne vpliva stimulativno na udeležbo zaposlenih v dobičku podjetja, saj je ta vir dohodka zaposlenih obdavčen enako, kot drugi dohodki iz delovnega razmerja. Davčne olajšave v tem primeru bi bile primeren instrument za motivacijo zaposlenih, saj so nagrajeni zaposleni bolj motivirani in več doprinesejo k uspehu podjetja, posledično pa se s tem znižajo tudi stroški dela. V pripravi je davčna reforma, ki s spremembami posega tudi v zakon o dohodnini, zato me zanima, ali je v teh spremembah zakonodaje vključena drugačna obdavčitev dohodka zaposlenih na podlagi udeležbe v dobičku? * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se je glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za promet glede aktivnosti za izgradnjo preostalega dela avtoceste dolenjskega kraka. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj, mag. Adolf Zupan. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede dolenjskega kraka avtoceste in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi: Ali potekajo vse potrebne aktivnosti za izgradnjo preostalega dela dolenjskega kraka avtoceste tako, da bo skladno z zagotovili Vlade, Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS in drugih dokumentih zgrajena do konca leta 2008? Obrazložitev: V zadnjem obdobju se pojavljajo čedalje številčnejša vprašanja predstavnikov gospodarstva Dolenjske in Bele krajine, številnih prebivalcev iz tega območja, pa tudi izražanje bojazni s strani načrtovalcev izgradnje iz državnega nivoja, da preostalega dela dolenjskega kraka avtoceste objektivno ni možno več končati do konca leta 2008. Če te trditve držijo, je nujno da se izvedejo vsi možni dodatni ukrepi za realizacijo projekta. Le na ta način se bomo morda izognili zakasnitvi roka izgradnje. Kako hud problem predstavlja neizgrajen del dolenjskega kraka avtoceste, smo lahko čutili v praksi vsi, saj smo v času zapore enega tunela na tej cesti v poletnih mesecih bili priča večurnim zastojem prometa. Neizgradnja celotne dolenjske avtoceste že desetletja zavira še hitrejši razvoj sicer zelo uspešnega dolenjskega in belokranjskega gospodarstva. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča vodstvu Družbi za avtoceste republike Slovenije (DARS) glede vzdrževalnih del na priključkih in brežinah avtoceste na odseku Ljubljana - Bič. Predlog sklepa so prejeli na klop. Pripombo je podal prof. dr. Jože Mencinger. Repliko je podal Marko Juvančič. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede vzdrževalnih del na priključkih in brežinah avtoceste na odseku Ljubljana - Bič in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča in predlaga Družbi za avtoceste v RS, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča se glasi: Zakaj delavci DARS-a in njihova služba za vzdrževanje avtocest ne pokosijo in očistijo trave s priključkov in brežin avtoceste Ljubljana (Rudnik) - cestninska postaja Dob - Bič na Dolenjskem? Obrazložitev: Predvsem je nerazumljivo, da se celo poletje ne pokosi otokov, kjer so priključki na avtocesto, kot je na primer Grosuplje pri Motelu. Tereni za košnjo niso preveč zahtevni, visoka stara trava pa kaže zanikrno podobo številnim uporabnikom avtocest in krajanom, ki živijo ob njej. Glede na kar zajetna sredstva, katera DARS porabi za vzdrževanje avtocest, bi pričakovali, da bi to delo delavci opravili pravočasno. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Družbi za avtoceste v RS, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo glede porabe proračunskih sredstev v okviru proračuna RS. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede porabe proračunskih sredstev in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in nanje odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo: Koliko proračunskih sredstev je bilo zagotovljeno in porabljeno v okviru proračuna RS in veljavnih finančnih načrtov vsakega od naslednjih proračunskih uporabnikov v obdobju od vključno leta 2004 do vključno 2006 (za leto 2006 naj se predstavi zadnji razpoložljivi podatek) in sicer ločeno za naslednje PU: Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Javna agencija za tehnološki razvoj, Javna agencija za zavarovalni nadzor, Javna agencija za telekomunikacije in Javna agencija za trg vrednostnih papirjev. Koliko oseb je bilo zaposlenih v vsaki od navedenih institucij na dan 31. 12. 2004, 31. 12. 2005 in 30. 6. 2006, in sicer ločeno koliko javnih uslužbencev in koliko funkcionarjev? Koliko društev s "statusom javnega interesa" deluje v Sloveniji in koliko proračunskih sredstev je bilo realizirano za delovanje "društev s statusom delovanja v javnem interesu" v posameznih proračunskih letih 2004, 2005 in v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 8. 2006, in sicer po posameznih društvih, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev? Zakaj se predvidoma društvom na nekaterih področjih delijo sredstva brez javnega razpisa in kaj je pravna podlaga za tak način porabe javnih sredstev? Obrazložitev: Sprejeti proračun RS ne omogoča enostavnega pregleda, ki bi zagotovil relevantne podatke, o katerih predhodno povprašujem, zato prosim, da pristojna ministrstva podajo natančne podatke na podlagi internih finančnih in drugih evidenc, s katerimi razpolagajo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odstopno izjavo državnega svetnika Jožefa Jeraja, s katero odstopa s funkcije predsednika Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve. Odstopna izjava Jožefa Jeraja je bila dodeljena v obravnavo Mandatno imunitetni komisiji. - - - S pošiljko dne 21.7.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z odškodnino lastnikom zemljišč, ki jo povzroča divjad na območju Krajinskega parka Goričko. - - - S pošiljko dne 21.7.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na ponovno vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede rekonstrukcije Šmarješke ceste v Novem Mestu. - - - S pošiljko dne 21.7.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede uveljavljanja regresiranih zahtevkov zoper odgovorne osebe. - - - Po elektronski pošti 8.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede vlaganja zahtevkov za revizijo v javnem interesu. - - - Po elektronski pošti 8.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede dvojnega obdavčevanja. - - - Po elektronski pošti 8.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi s pripravo lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana - Vrhnika. - - - Po elektronski pošti 8.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. - - - Po elektronski pošti 8.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede kolektivne pogodbe za področje športa. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še niso prispeli odgovori, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
K 3. točki dnevnega reda : *
Pobudo za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 12.9.2006 in na klop. Pobudo je, kot zainteresirano delovno telo, obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Mnenje komisije ste prejeli po elektronski pošti 12.9.2006 in na klop. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 12.9.2006 in na klop. Pobudo so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj pobude, Marjan Maučec. Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, Doro Hvalica, prof.dr. Jože Mencinger. Repliko je podal Marjan Maučec. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlaga, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94) sprejel Z A H T E V O
in P R E D L A G A
O B R A Z L O Ž I T E V Razlogi za začasno zadržanje in prednostno obravnavo Državni svet Republike Slovenije predlaga (v nadaljevanju: državni svet), da Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb predpisa, ker meni, da bi lahko zaradi izvrševanja zgoraj omenjenih predpisov nastale težko popravljive posledice. Posledice (uveljavitev pravic kot posledic izenačitve izobrazbenih ravni nastopi z uveljavitvijo zakona, nejasna uporaba zakona v povezavi z uredbo za celotno šolstvo, organe zaposlovanja in same študente, ki bi se lahko napačno odločili za neko vrsto študija, kot posledico nejasnosti, izdaja odločb o izvolitvi v naziv in z njimi povezanih pravic), ki bodo nastale z izvrševanjem izpodbijanih določb, bi bile po oceni državnega sveta težko popravljive v smislu 39. člena ZUstS, če bi se izkazalo, da so izpodbijane določbe v neskladju z Ustavo. Posledice izvrševanja zakona in uredbe bodo prizadele pravice velikega števila diplomantov in študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter avtonomijo univerz. Oba omenjena predpisa posegata v pridobljene pravice in upravičena pričakovanja, s čimer kršita načelo zaupanja v pravo. Zaradi svoje nejasnosti in množice različnih mnenj predpisa kršita tudi načelo jasnosti in določnosti predpisov ter same pravne varnosti. NORMATIVNA NEDOSLEDNOST I. Sprejem uredbe pred zakonom Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (3. odstavek 153. člena Ustave). Uredbo bi morala sprejeti Vlada RS na osnovi drugega odstavka 15. člena ZViS-E, vendar je bila Uredba kot podzakonski akt že sprejeta in tudi objavljena v Uradnem listu št. 46/2006, z dne 5.5.2006 (velja od 30.5.2006, uporabljati se začne s 1.1.2007). Uredba je bila sprejeta na podlagi 31. člena Zakona o državni statistiki (klasifikacije, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi), vendar je pri tem šla čez meje pooblastila, ki ga je imela v Zakonu o državni statistiki. Le ta vsebuje v 31. členu le napotilno določbo, ki določa pristojnost organa (Vlade Republike Slovenije), ne pa tudi vsebine, ki bi se uporabljala za samo klasifikacijo. To vsebino pa je urejal v času sprejema Uredbe še ne veljavni predlog zakona, zato meja pooblastil, ki bi izhajale iz zakona, še ni bilo. ZViS-E (v času sprejema uredbe še predlog) je uvrstil visokošolske strokovne programe v 1. bolonjsko stopnjo, specializacijo po visokošolskih strokovnih programih in univerzitetne programe pa v 2. bolonjsko stopnjo, zato jih že Uredba ni dali v enako (7.) raven, pač pa jih je skladno s (takrat še neveljavnim) predlogom zakona, ločila. Uredba bi morala jasno zapisati, da je njen namen zgolj in samo statistična obdelava podatkov. Ker to ni določeno, bo šlo za poseg v pravice, v vsakem primeru, ko se bodo delodajalci pri določanju plače ali zaposlovanju sklicevali na statistične ravni izobrazbe (6/ II ali 7.), ne pa na tarifni razred iz ZSPJ ali raven izobrazbe po novem bolonjskem programu (ko bi se npr. zahtevalo 7. raven izobrazbe, v poštev za delovno mesto pa bi prišel vsak s končanim novim univerzitetnim programom 1. bolonjske stopnje). Čeprav bi zaradi tega lahko odškodninsko odgovarjal delodajalec, ima zakonodajalec dolžnost, da s svojo zakonodajo prepreči takšne primere, na da jih z nejasnimi določbami še povečuje. Načelo pravne države ne vsebuje samo načela sorazmernosti, zaupanja v pravo, zapovedi pravne varnosti in jasnosti, pač pa v vrednostno obarvani vladavini prava v povezavi s 153. členom Ustave tudi veljavnost predpisov, ki pomeni, da morajo biti le ti po predvidenem postopku sprejeti, spremenjeni ali ukinjeni. VSEBINSKI POMISLEKI 1) Status, pristojnosti in sestava Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ Republike Slovenije. 4. in 5. člen ZViS-E urejata vprašanja statusa in pristojnosti Sveta in sicer tako, da se Svet deklarira kot samostojen in neodvisen "organ Republike Slovenije" (prvi odstavek 4. člena) z razširjenimi pristojnostmi (v primerjavi s poprej veljavno ureditvijo) na evalvacijskem in habilitacijskem področju. Pri presoji določb o statusu in pristojnostih Sveta je potrebno izhajati iz dejstva, da gre za svet, ki ga ustanovi Vlada Republike Slovenije. Tako določeno ustanoviteljstvo odstopa od določb Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ob izrecni določbi o svetu za nacionalno varnost (20. člen), predvideva le možnost, da predsednik vlade ustanovi strateške svete (23. člen). V vsakem primeru naj bi šlo za svet vlade, ki naj bi imel strokovno posvetovalni značaj v razmerju do siceršnjih pristojnosti vlade. Poslovnik vlade določa še možnost, da vlada ustanovi svete vlade z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami (5. člen). Kot takšni (strokovno posvetovalni) so izrecno opredeljeni tudi nekateri sveti, ki jih je ustanovila vlada s sklepom. Samo poimenovanje in navedba v predlogu prvega odstavka 48. člena, da gre za "organ Republike Slovenije" na navedeno statusno opredelitev Sveta ne more imeti vpliva. Niti ustavne določbe o državni ureditvi (IV. poglavje Ustave RS) niti zakoni s tega področja, predvsem Zakon o državni upravi (ZDU), ne dajejo ustrezne ustavne oziroma zakonske podlage za kakršnokoli drugačno vlogo sveta, ki ga ustanovi vlada, kot vlogo strokovno posvetovalnega telesa za vlado. Kljub temu pa predlagane spremembe še dodatno širijo pristojnosti Sveta, ki v tej vsebini pomenijo izvrševanje javnega pooblastila. Gre predvsem za prevzem nekaterih pristojnosti odločanja (določanje meril na področju evalvacije), ki jih je do uveljavitve ZViS-E opravljala javna agencija in odločanje o pravicah posameznikov (habilitacija). Svet poleg svetovalne vloge opravlja tudi akreditacijske, evalvacijske in habilitacijske naloge (odločanje o pravicah po upravnem postopku - upravne naloge), pri opravljanju svojih nalog in odločanju je samostojen. Opravljanje upravnih nalog in samostojnost pa sta kriterija, ki po Zakonu o državni upravi in Zakonu o javnih agencijah narekujeta ustanovitev javne agencije. ZViS-E je mimo omenjenega ustanovil nov državni organ sui generis, ob pomislekih prave podlage za njegovo ustanovitev in predlagani določitvi Sveta kot habilitacijskega organa, pa odpira še vprašanji določnosti ureditve in posega v avtonomnost univerz in drugih visokih šol. Ker Svet odloča tudi o pravicah in obveznostih strank, s tem presega pristojnosti svetovalnega telesa, ki ga ima lahko po zakonu o vladi ali zakonu o državni upravi. Niti v Ustavi niti iz zakona o državni upravi, ni ustavne niti zakonske podlage, po kateri bi lahko Svet imeli za kaj drugega, kot zgolj strokovno posvetovalni svet Vlade. Poleg pristojnosti tudi za drugačno opredelitev statusa sveta ni zakonske podlage, ker predlagane širitve pristojnosti sveta pomenijo tako prevzem pristojnosti javne agencije za visoko šolstvo (ki je z novelo ukinjena), kot morebiten poseg v pristojnosti senatov visokošolskih zavodov oz. senatov univerz, ker v noveli ni jasno izpeljano razmerje z določbami veljavnega zakona o visokem šolstvu o izvolitvi v nazive. V vsakem primeru bi moral zakon jasno zapisati, da ima Svet pri upravnih nalogah pravice in dolžnosti uprave, kar pomeni, da bi moral svoje delovanje prilagoditi določbam zakona o državni upravi in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ker zakon tega ni določil, je s tem povzročil arbitrarnost in nejasnost poslovanja v delu, ki bo potekalo izven odločanja o posamičnih pravicah in zahtevkih strank, čeprav bodo njegove odločitve na stranke kasneje imele vpliv (npr. določanje meril za habilitacijske postopke habilitacijskega senata Sveta). Državni svet meni, da je zaradi tega prišlo do kršenja načela pravne države in njegovega podnačela določnosti predpisov (lex certa) . Z vidika načela določnosti (2. člen Ustave RS) gre tudi za nejasno razmerje z določbami ZViS o izvolitvi v nazive. Tako določitev meril kot tudi sama izvolitev v naziv sta po veljavni ureditvi v pristojnosti senatov visokošolskih zavodov oziroma senatov univerz. Iz predlagane določbe o pristojnostih Sveta kot habilitacijskega organa kot tudi iz obrazložitve, ne izhaja za izvolitev katerih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev oziroma visokošolskih sodelavcev naj bi bil pristojen Svet. Če so to "posamezniki, ki za to zaprosijo" (četrti odstavek 5. člena ZViS-E), je s tem prišlo do posega v veljavne določbe zakona o izvolitvi v nazive in v ustavno načelo avtonomnosti univerz in drugih visokih šol (58. člen Ustave), ki po določbi 6. člena ZViS univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, zagotavlja tudi sprejemanje meril za izvolitev in volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Neusklajenost Sveta z določili zakona o splošnem upravnem postopku Šesti odstavek 5. člena ZViS-E, po katerem Svet o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je v nasprotju z načelom pravne države. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) že v svojih načelih nudi osnovna in hkrati nujna procesna jamstva stranki in tudi osnovne obveznosti organa do stranke, kot zagotovilo za konkretno varovanje pravic in pravnih koristi pa v 31. členu določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Kadar je za odločanje v upravni zadevi pristojen kolegijski organ, vodi postopek do izdaje odločbe njegov član, ki ga določi sam organ. Uradna oseba kolegijskega organa mora izpolnjevati pogoje za vodenje postopka iz 31. člena tega zakona (2. odstavek 29. člena ZUP). Glede na sestavo Sveta je zagotovo, da vsi člani ne bodo imeli strokovni izpit iz upravnega postopka, prav tako pa ne bo mogel voditi postopka član, ki bi ga določil Svet, saj bo le ta odločal o pravicah v senatih. S tem bo kršeno načelo enakosti in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Stranke ne bodo imele stranke enakega procesnega varstva kot drugi državljani pred upravnimi organi, poleg tega pa ne bo vsem prosilcem zaradi nepoznavanja procesnih določb s strani posameznih članov, zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred Svetom. Poleg tega je Ustavno sodišče že v prejšnjih svojih odločbah sprejelo mnenje, da v področje univerzitetne avtonomije poleg določanja meril, sodi tudi postopek za izvolitev v nazive. Sestava in pristojnosti Ob splošni pripombi k 4. in 5. členu ZViS-E, ki se nanaša na spornost izvrševanja javnih pooblastil s strani Sveta in je pri senatih, ki jih imenuje Svet, še toliko bolj izražena, se pristojnosti posameznih senatov podvajajo s pristojnostmi Sveta (npr. akreditacijski senat daje soglasje k študijskim programom, habilitacijski izdaja odločbe o izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, oblikovanje habilitacijske komisije za tiste posameznike, ki za to zaprosijo). Zakon bi moral jasno razmejiti pristojnosti senatov od pristojnosti Sveta ko gre za odločanje v okviru enakih pristojnosti, sicer lahko predlagane določbe vodijo k pravno nedopustnemu arbitriranju posameznih organov o svojih pristojnostih. Osmi odstavek 6. člena ZViS-E določa, da strokovne, organizacijske in administrativne naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Posamezne naloge se lahko oddajo zunanjim izvajalcem. Zunanji izvajalci se tako lahko določijo le za strokovne, organizacijske in administrativne naloge, ki jih za Svet ne bi opravil organ v sestavi ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Ker je Svet samostojen in neodvisen organ, katerega sestavo je izrecno določil zakon, gre za nedopustno širjenje sestave senatov z zunanjimi izvajalci, ki imajo večino članov (5:4). Člani senatov se imenujejo za šest let, predstavniki študentov pa za dve leti, zato predstavniki študentov ob že sicer manjšem številu v Svetu, tudi vnaprej onemogočeni, da bi kvalitetno prispevali k delu Sveta ali senatov, saj se bodo ob isti sestavi preostalega dela članov zamenjali celo trikrat. V tem delu je kršeno načelo enakosti (enakopravna možnost sodelovanja), saj za takšno ločevanje med člani ni najti ustrezne dejanske opore. Sprejeti zakon jemlje že pridobljene pravice študentov (krajša mandatna doba - iz 3 na 2 leti) in delodajalcev (prej 3, sedaj največ dva), saj zmanjšuje njihovo vlogo v Svetu RS za visoko šolstvo, brez utemeljenih razlogov in dejanske podlage. V Svetu imajo namreč strokovnjaki za posamezna študijska področja v primerjavi z ostalimi člani sveta izrazito večino, njihov mandat je veliko daljši. Sprejeti zakon krši mednarodne standarde in merila za sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj ne omogoča neodvisnega strokovnega, učinkovitega in transparentnega delovanja Sveta RS za visoko šolstvo in določa, da je strokovna služba Sveta v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar lahko močno okrni delovanje Sveta, s tem pa posega v neodvisnost delovanja Sveta. * * * Načelo jasnosti in razločnosti ima podobno kot načelo zadostnega razloga predvsem regulativni pomen, katerega je potrebno pri normiranju vselej upoštevati. S tem namenom bi bilo potrebno izobrazbo jasno ločiti med statistično kategorijo, kot tarifnim razredom, kot ravnjo izobrazbe, kot stopnjo izobrazbe in kot študijskim programom, ki jo zagotavlja. 2) Enačenje statističnih ravni izobrazbe s tarifnimi razredi za določanje plače Zakon odvzema legitimna pričakovanja študentov z univerzitetno izobrazbo, ki so se vpisali v nove študijske programe druge bolonjske stopnje, s tem pa posega v načelo zaupanja v pravo. Dosedanji Zakon o visokem šolstvu je v 33. členu (študijski programi za pridobitev izobrazbe) v okvir prve stopnje uvrstil visokošolske strokovne študijske programe in univerzitetne študijske programe. ZVIS-E je s 15. členom izenačil raven izobrazbe, pridobljene po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe z ravnjo izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena zakona; študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejete pred 11.6.2004 pa z ravnjo izobrazbe, pridobljene po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena zakona. Kar je torej prej ZViS uvrstil v isto (prvo) stopnjo, je ZViS-E razdružil in pustil visokošolsko izobrazbo na prvi stopnji (prva alinea 15. člena ZViS-E je tako nepotrebna, ker zgolj ponavlja kar že velja), medtem ko je univerzitetno premaknil na višjo, tj. drugo raven. Če raven izobrazbe po prvi alinei 15. člena ZViS-E ustreza pridobljeni ravni izobrazbe, po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena zakona, ki so imeli do sedaj po (stihijsko uporabljeni) izobrazbeni klasifikaciji samo eno - 7. raven izobrazbe, ko hkrati še vedno velja nespremenjena točka a) 33. člena (ki uvršča univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo v skupno prvo stopnjo) - kako se ohranjajo pridobljene pravice, če je Uredba visoko strokovno izobrazbo uvrstila v raven 6/II, univerzitetno pa pustila na 7. ravni in ko ZViS-E študijske programe, ki so še vedno v isti stopnji, primerja z različnimi (bolonjskimi) stopnjami? Kako se lahko ohranjajo pridobljene pravice, če jih sprememba zakona iz iste razdeli na različne stopnje 33. člena ZViS, ki se po vsebini prve stopnje ni v ničemer spremenil? Če bi se pravice diplomantov visokošolskih strokovnih programov ohranile, jih ZViS-E ne bi smel razdružiti od univerzitetnih oz. bi jih lahko samo za vnaprej. Zakon je z različno uvrstitvijo dosedanjih univerzitetnih programov v 2. (bolonjsko) stopnjo in visokošolskih strokovnih programov v 1. (bolonjsko) stopnjo degradiral dosedanje študente in s tem kršil načelo zaupanja v pravo. Državni svet Republike Slovenije se strinja, da vsako razvrščanje različnih stvari v skupne okvirje ustvarja prikrajšanja, ki pa morajo biti sorazmerna njihovemu številu (med slabimi izbrati najboljšo). V vsakem primeru pa mora zakonodajalec poskrbeti tudi za tisto "peščico", ki so v primerjavi z ostalimi, ostali najbolj prikrajšani. Ravni izobrazbe so do sprejema sporne Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja niso uporabljale. Osnovni zakon o visokem šolstvu iz leta 1993 (veljati je začel 1.1.1994) je ločil univerze od visokih strokovnih šol ter univerzitetne od visokošolskih študijskih programov, vendar jih je uvrstil v skupno, prvo stopnjo študijskih programov. ZVIS-E odpravlja pravno praznino glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov, vendar pri tem pušča pravno praznino glede ravni izobrazbe visokošolskih strokovnih študijskih programov od nastanka države Republike Slovenije do sprejema Uredbe. Različne ravni izobrazbe po uredbi naj bi bile namenjene le in samo statistični obdelavi in ne bi smele pomeniti posega v pravice, ki so jih pridobili študentje z visokošolsko izobrazbo na drugih področjih. a) Izobrazba kot statistično-analitični podatek Z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja Vlada uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: KLASIUS), ki se bo uporabljal kot obvezen nacionalni standard, ne samo pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično-analitičnih podatkov, pač pa tudi za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov (evidence, registri, baze podatkov, itd.) (1. člen). Med podatki, ki jih je treba voditi v okviru evidence zaposlenih po novem Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06), je tudi izobrazba. V številnih kadrovskih informacijskih sistemih delodajalcev oziroma v evidencah zaposlenih, ki jih vodijo delodajalci je izobrazba še vedno izražena tudi s stopnjami strokovne izobrazbe (I. do VIII.), ki so povzete iz predpisa bivše SFRJ, tako imenovanega Družbenega dogovora o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe (Uradni list SFRJ, št 29/80). Najpogosteje uporabljene klasifikacije so bile do sedaj: stopnja strokovne izobrazbe, stopnja šolske izobrazbe, vrsta najvišje končane šole in stopnja strokovne usposobljenosti, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo podatkov v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno idr. zavarovanje. Te klasifikacije izvorno izhajajo še iz metodoloških navodil na podlagi jugoslovanskega zakona o evidencah s področja dela iz leta 1977. V pretekli skupni državi SFRJ je bil na področju izobraževanja in dela uveljavljen koncept neposredne povezanosti pojmov zahtevnosti ravni poklica in zahtevnosti ravni izobrazbe kot dveh identičnih pokrivajočih se lastnosti nosilca poklica in izobrazbe (Družbeni dogovor o enotni klasifikaciji poklicev in izobrazbe, Uradni list SFRJ, št. 29/80). Čeprav ta predpis ni bil sprejet v pravni red Republike Slovenije, je v praksi še vedno prisoten, saj je vgrajen v sistemizacije delovnih mest, v sistem pooblastil za opravljanje določenih poklicnih in strokovnih dejavnosti, v sistem zaposlovanja, v plačne sisteme itd. S sprejetjem Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Uradni list RS, št. 28/97) je bil zastareli koncept pojmovanja poklica kot lastnosti posameznika sicer formalno presežen. S to uredbo je bila uveljavljena mednarodna definicija poklica kot statistično-analitične kategorije, v katero se razvršča delo, sorodno po vsebini in zahtevnosti, ne več posamezniki, nosilci določene izobrazbe, ustrezne za opravljanje določenega dela. Poleg tega je v devetdesetih letih področje izobraževanja v Republiki Sloveniji doživelo temeljite konceptualne spremembe, nastale so nove kategorije izobraževalnih programov, ki jih v prejšnjem sistemu ni bilo, na primer: višješolski strokovni programi in visokošolski strokovni programi, v letu 2004 je bila sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu, ki postavlja zakonski okvir za uresničevanje nove bolonjske strukture študija, zato stare lestvice stopenj izobrazbe, prevzete iz družbenega dogovora, ne ustrezajo več sedanjemu stanju. Novih, sodobnejših standardov klasifikacije na področju izobraževanja, ki bi imela tudi oznake evropske primerljivosti, pa nam v novi državi doslej še ni uspelo pripraviti. V uporabi je veliko "šifrantov" in "lestvic", ki niso povezljivi, imajo zapleten sistem kod (podobne ali enake značilnosti so v vsakem šifrantu različno označene/kodirane). Šifranti so zastareli in z njimi niso pokrita vsa področja izobraževanja v nacionalnem okolju. b) Izobrazba kot tarifni razred Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (Ur.l. RS, št. 56/02, zadnja 68/06) ureja (med drugim in v glavnem delu) sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje. Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač (1. člen). V okviru tretjega poglavja ZSPJ (plačne skupine, plačne podskupine in tarifni razredi) 8. člen določa, da se določajo osnovne plače javnih uslužbencev tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. V okviru tarifnih razredov pa isti člen uvršča v VII. tarifni razred tako visokošolsko strokovno izobraževanje kot univerzitetno izobraževanje. ZViS vse od njegovega sprejema enači fakultetno izobrazbo in visokošolsko izobrazbo s skupnim terminom "visoka izobrazba". Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (Uradni list RS, št. 56/02, zadnja 68/06) je izmed šestnajstih stopenj nazivov le za tri najvišje nazive v prvem kariernem razredu kot predpisano izobrazbo določil univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem. Za vseh ostalih trinajst nazivov je torej dovolj visoka strokovna izobrazba, ki se začne že z drugim kariernim razredom. Za večino delovnih mest v državni upravi je torej dovolj visoka izobrazba; na takšna delovna mesta se torej lahko prijavijo vsi, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo; tako lahko tudi univerzitetno, magisterij ali doktorat in zato prejemajo v osnovi tudi enako plačo. Pravica do plače je ena temeljnih (in najobčutljivejših) pravic delavca, zato Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja kot podzakonski akt v področje pravic ne sme posegati. Načelo delitve oblasti izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, oziroma da bi podzakonski splošni akti vsebovali določbe, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti (87. in 153. člen Ustave). Uredba govori o izobrazbi kot podatku, ki se bo med drugim uporabljal tudi v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov. Tu pa bi morala postaviti jasno ločnico in izrecno določiti, da se podatki uporabljajo zgolj in samo za statistično evidentiranje in obdelavo podatkov kot nacionalni standard sistema izobraževanja in usposabljanja. Jasno bi morala določiti, da se z uredbo ne posega v možnosti zaposlovanja, pravico do kandidiranja za prosta delovna mesta, pravico do napredovanja oz. samo pravico do plače, ki izhajajo iz drugih predpisov. Ker to ni jasno določila, je pravo razumevanje uredbe pridržala le strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem izobraževanja, med vse ostale pa je vnesla nedoločenost, nerazumljivost, zmedo in nejasnost ter s tem kršila načelo določenosti predpisov (lex certa) kot izvedeno načelo iz načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.
c) Izobrazba kot pogoj za zasedbo delovnega mesta - posledice Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (Uradni list RS, št. 56/02, zadnja 68/06) je kot rečeno, le za tri najvišje nazive v prvem kariernem razredu kot predpisano izobrazbo določil univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem. Za vseh ostalih trinajst nazivov je torej dovolj visoka strokovna izobrazba, ki se začne že z drugim kariernim razredom. Za večino delovnih mest v državni upravi je torej dovolj visoka izobrazba; na takšna delovna mesta se torej lahko prijavijo vsi, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo. Visokošolski strokovni programi so po ZVIS-E uvrščeni v 1. (najnižjo) bolonjsko stopnjo in ker se bo zopet enačila izobrazbena stopnja s stopnjami kariernih razredov, bo prišlo do zmanjšane možnosti za zaposlitev študentov visokošolskih strokovnih programov, ker bodo v prvi, najnižji stopnji. Prišlo bo do neenakega obravnavanja diplomantov zaradi razvrednotenja, ki ga je povzročila uvrstitev v prvo bolonjsko stopnjo, posledica pa bo - nezaposljivost oziroma zmanjšana zaposljivost po prvi bolonjski stopnji (v primerjavi z dosedanjo - sedaj so bili študentje z visoko izobrazbo tudi dejansko glede na karierne razrede "visoko", sedaj bodo najnižje). Večina študentov ne bo želela ostati v prvi stopnji, kar bo povzročilo tudi podaljšanje študija. * * * 3) Odgovornost države za študijske programe in v okviru njih za stopnjo izobrazbe Ustavna določba, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno (torej tudi visoko) izobrazbo (tretji odstavek 57. člena Ustave), zahteva od države, da zagotovi enoten sistem visokega šolstva. Takšen sistem pa je mogoče zagotoviti le, če država enotno opredeli ustanovitev in delovanje visokošolskih institucij, njihovega upravljanja, določitev javno veljavnih študijskih programov in diplom in drugih javnih pooblastil (npr. nostrifikacije), financiranja, nadzora nad porabo javnih sredstev, kontrole kvalitete, razmerja med visokimi šolami in možnost prehodov med njimi, enakovrednost diplom različnih institucij in podobno (Odl.US U-I-34/94). Za določitev javno veljavnih študijskih programov je torej odgovorna država. Država je zaradi tega odgovorna tudi za visokošolske strokovne študijske programe, katerim je dala "zeleno luč" in v okviru nje tudi za 7. stopnjo izobrazbe. Vse od nastanka Republike Slovenije so se stihijsko uporabljali predpisi o stopnjah izobrazbe bivše SFRJ, katere so imeli nekateri za veljavne (dejanska praksa posameznih organov), drugi pa za neveljavne (npr. Statistični urad Republike Slovenije), čeprav je Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL) (Uradni list RS, št. 1/91) določil načelo kontinuitete. Da je bila zmeda še večja, je Zakon o visokem šolstvu uvedel nov pojem in študijski program - visokošolsko strokovno izobraževanje - ki ga predpisi SFRJ niso poznali, organi pa so ga začeli smiselno uporabljati v svojih evidencah in aktih. Dolžnost države je, da področje stopenj izobrazb za različne namene jasno uredi, kar pa vse do sedaj ni uredila (podnormiranost), s čimer je dopuščala nastanek množice mnenj o isti temi, s tem pa kršila načelo pravne države in zaupanja v pravo. 3.1) Nadomestilo za prizadete ZViS-E je z razvrstitvijo ravni izobrazb po dosedanjih programih z novimi bolonjskimi prikrajšal določene kategorije študentov, zaradi česar bi jim moral ponuditi ustrezno nadomestilo. Poleg visokošolskih strokovnih programov, ki bi jih Vlada lahko uvrstila v podraven 7/I (specializacijo po visokošolskih strokovnih programih v 7/II, univerzitetne programe pa v 7/III) ali vsaj 6/III in magistrov znanosti, ki bi bili lahko uvrščeni v 8/II (doktorati pa v 8/III) so prizadeti "študenti" tudi:
Mimo vseh veljavnih pravil drži, da so se študentje vseh starosti šolali v dobri veri, da bodo imeli od šolanja nekaj več (tistih, ki jim je bila obljubljena 7. stopnja izobrazbe je največ) in da jih je v tej zmoti puščala država oz. njeni organi z neurejeno zakonodajo, podzakonskimi akti in raznimi dopisi. Čeprav pri razvrščanju ni idealne situacije in bodo nekateri vedno prizadeti, bi moral zakon za prizadete poskrbeti na ustrezen način. Vsem, ki so se šolali in vlagali svoj trud, čas in denar zaradi ZVIS-E in Uredbe niso v ničemer na boljšem kot če se ne bi šolali, zato bi morala država ponuditi ustrezno denarno, simbolno ali drugo nadomestilo, lažje prehode v višje stopnje oz. jih uvrstiti v tisto stopnjo, za katero so v dobri veri mislili, da se šolajo. Ravni izobrazbe so se vse do sprejema uredbe uporabljale samovoljno, brez zakonske podlage (ZViS jih ne pozna). Visokošolski zavodi so npr. pri razpisih študijskih programov zapisali, da gre za 7. stopnjo izobrazbe, čeprav za to niso imeli zakonske podlage in so uporabljali prejšnje nivoje, medtem ko so se nazivi jasno ločevali. Pristojno ministrstvo in njegovi organi ter Svet so za to vedeli in niso ukrepali. Celo odobrili so takšne študijske programe. Tudi sedaj, ko bi z ZViS-E in Uredbo lahko, tega niso storili. S tem, da ni uredil, ali pa je premalo natančno uredil ta vprašanja, je zakonodajalec poleg 2. člena Ustave kršil tudi 57. in 59. člen Ustave, saj ni izpolnil nalog, ki jih ima na področju visokega šolstva na podlagi t.i. organizacijsko pravnega institucionalnega jamstva države. S tem namenom naj Ustavno sodišče ugotovi podnormiranost in v okviru njegovih pristojnosti naloži zakonodajalcu, da to področje uredi. 4) Organ za določanje razmerja med dosedanjimi in novimi študijskimi programi Zakon je namesto nove javne agencije za zagotavljanje kakovosti razširil naloge Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Poleg nalog, ki jih je opravljal doslej, bo prevzel tudi vlogo evalvacijskega organa. Za ta del njegovega delovanja so bila upoštevana merila, potrebna za članstvo v ENQA (European Network of Quality Assurance). Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je z zakonom opredeljen kot neodvisen organ. Odločitve bo sprejemal samostojno in nepristransko. Sestavljen bo iz strokovnjakov za študijska področja po Iscedovi klasifikaciji, v njem bodo še študentje in predstavniki zaposlenih ter delodajalcev. Ravno zaradi tega bi moral relevantna mnenja o ravneh izobrazbe dajati Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, ne pa da jih zakonodajalec sprejema po občutku. Sprejeta novela zakona o visokem šolstvu bo povzročila škodo ne samo slovenskemu visokemu šolstvu pač pa tudi javnosti na sploh, ki verjame v "pravico" (čeprav ni zapisana v zakonu), če državni organi dovoljeno ravnanje dopuščajo ali ga celo povzročajo. Vzporednice med starimi in novimi programi bi bilo potrebno povleči v nacionalnem ogrodju kvalifikacij. Že na osnovi količinskega vidika je težko vleči vzporednice med starimi in novimi programi, saj gre za različno nominalno trajanje študija in drugačen pristop k zapisovanju obsega študija. Z reformo se namreč vpeljuje popolnoma nov koncept vrednotenja količinskega obsega izobraževanja, in sicer v smislu učnih dosežkov v povezavi z obremenitvijo študenta. Seveda razlike med starimi in novimi programi niso in ne bodo samo količinske narave. Z reformo strukture diplomskih stopenj korenito posegamo v visokošolski sistem. Ob tem je treba preseči stare okvire pogosto dolgih, prenatrpanih, zastarelih in nizkokakovostnih programov. Zakonske vzporednice s staro strukturo bi bile ovira za uspešno in temeljito reformo programov. 4.1) Kršitev avtonomnosti univerze Ustava predvideva zakonsko urejanje le za področje financiranja univerze, medtem ko so državne univerze in državne visoke šole avtonomne (58. člen Ustave). Če je določenemu področju ustavno zagotovljena avtonomija, mu mora biti še posebej zagotovljena na področju izvolitev v nazive in napredovanja. Kot habilitacijski organ Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo določi merila za habilitacijske postopke habilitacijskega senata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, izdaja odločbe o izvolitvi v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasje k izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Določanje meril za habilitacijske postopke habilitacijskega senata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,meril za prehode med študijskimi programi in za priznavanje znanja in sposobnosti, pridobljenimi pred vpisom v program oziroma zunaj študijskega programa, pomeni poseg v avtonomnost univerze, ker pomeni urejanje področja, ki je po svoji vsebini že izven nujnega določanja enotnega sistema visokega šolstva. Univerza bi morala imeti vsaj možnost soodločanja pri določanju pogojev in meril pri odpravi pravne praznine glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov. Če je ZviS dal vlogo evalvacijskega organa Svetu RS za visoko šolstvo, bi moral le ta v sodelovanju z univerzo sprejeti primerjalna merila med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov. V primeru ZviS-E je 15. člen sprejel zakonodajalec, Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja pa je sprejela Vlada, kjer zopet ni bila dana vloga univerzam. Avtonomnost univerze predstavlja temeljno svoboščino. Odnos monokratičnosti, hierarhije, oblastne prisile in odvisnosti v smislu vezanosti na navodila, se je s pristojnostmi Sveta močno povečal, s tem pa tudi posegel v avtonomijo univerz, ker teža posledic ni proporcionalna koristi, ki bodo zaradi posega nastale univerzi ali študentom. Glede na pristojnosti Sveta ni narejene nobene jasne razmejitve med pristojnostmi države in avtonomnostjo univerze in drugih visokih šol. Enoviti magistrski študijski programi, ki so v skladu z bolonjskim procesom, so lahko uvedeni samo izjemoma in so izrazito strokovno vprašanje, o katerem bi lahko odločale tudi univerze. Le tem bo glede na naloge Sveta ostala le deklarirana in prazna načelna določba o njihovi avtonomiji, kar pomeni poseg v avtonomijo univerze. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 4. točki dnevnega reda :
Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 62/06 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Poročilo je obravnavala Komisija za politični sistem Poročilo komisije so prejeli s sklicem 45. seje državnega sveta 30.6.2006. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Obrazložitev je v imenu predlagateljev poročila podal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Drago Kos. Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije, mag. Adolf Zupan. Razpravljali so Doro Hvalica, prof. dr. Alojz Križman, prof.dr. Jože Mencinger, prof. dr. Janvit Golob, Marko Juvančič, Darko Fras, Jože Ilc. Repliko sta podala Jože Stanič in prof. dr. Janvit Golob. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Poročilu o delu Komisije za preprečevanje korupcije v letu 2005 Iz točke 3 poročila (Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev) je razvidno, da je imela Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija v nadaljevanju) veliko dela pri odpravljanju nejasnosti in nepripravljenosti funkcionarjev za spremljanje njihovega premoženjskega stanja. Iz seznama funkcionarjev, ki niso poročali o premoženjskem stanju, katerega je komisija za preprečevanje korupcije objavila na njihovi spletni strani http://www.kpk-rs.si/ z dne 23.5.2006 je razvidno, da gre za 76 občinskih svetnikov, podžupana in člana republiške volilne komisije. Iz tega izhaja ugotovitev Komisije v poročilu, da je "ugotovila veliko stopnjo nerazumevanja določb ZPKor s strani institucij in organov, zlasti glede vprašanja, koga uvrstiti v seznam organov in oseb, ki so dolžne poročati o premoženjskem stanju. Zato je bilo v danem obdobju zelo veliko pojasnjevanja in razlag, predvsem organom na lokalni ravni". Na isti spletni strani je objavljen tudi seznam funkcionarjev, ki komisiji niso posredovali odločb o dohodnini za leto 2004. Gre za 765 funkcionarjev, med njimi tudi 7 državnih svetnikov. Iz Poročila za leto 2005 pa je razvidno, da do konca leta 2005 le 55 funkcionarjev ni oddalo odločbe o dohodnini pri prvem poročanju premoženjskega stanja. Glede na leto 2004 gre za velikanski napredek, iz katerega se kažejo napori Komisije po čim boljši uveljavitvi določb trenutno še veljavnega Zakona o preprečevanju korupcije in vzpostavljanju kulturnega okolja, v katerem je korupcija nezaželen pojav. Kljub temu lahko ugotovimo, da Komisija po zakonu nima resnih oz. učinkovitih pooblastil za učinkovit nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, njenimi izsledki in ravnanju, ki je nasprotno določbam ZPKor. Četrto poglavje zakona, ki ureja nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, bi kazalo v prihodnje predelati, v smislu večje učinkovitosti Komisije pri ravnanju z izsledki premoženjskega stanja. Poleg samih funkcionarjev je iz Poročila brati, da tudi sami organi, v katerih funkcionarji opravljajo funkcijo, v nasprotju s 33. členom ZPKor ne obveščajo Komisije o statusnih spremembah funkcionarjev. V zvezi z nezdružljivostjo funkcij je Komisija dala vrsto pojasnil in dosegla uskladitev z veljavno zakonodajo v nekaterih primerih. Glede omejitve pri darilih pa je Komisija ugotovila veliko nepoznavanje osnovnih etičnih načel za delo v posameznih poklicih in ugotovila v nekaj primerov, ki so ustrezali definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije. V zvezi z omejitvami pri poslovanju je Komisija z načelnimi mnenji po 18. členu ZPKor rešila vrsto načelnih problemov in odgovorila na vrsto vprašanj s tega področja, ki jih je Komisija rešila s 73 pojasnili. Peto poglavje ZPKor govori o načrtih integritete, ki jih morajo sprejeti vsi državni organi in organi lokalnih skupnosti. Na podlagi tega poglavja je Komisija pripravila in objavila Smernice za izdelavo načrtov integritete (Uradni list RS, št. 25/05) ter začela z izobraževanji in usposabljanji o tej temi. V zvezi z uresničevanjem Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji Komisija ugotavlja, da " je bilo v letu 2005 v Republiki Sloveniji izvedenih kar nekaj aktivnosti, ki direktno nasprotujejo tekstu veljavne Resolucije o preprečevanju korupcije in torej pozitivno vplivajo na nastanek in razvoj tega pojava". Tudi nekateri postopki Vlade Republike Slovenije v letu 2005 vzbujajo dvome v uresničevanje naslednjih točk B.2.6. in D.3.7. Resolucije, skrbi tudi popolna odsotnost kakršnegakoli interesa Policije za realizacijo nekaterih resolucijskih točk. Prebivalke in prebivalci Slovenije so po letu 2003 vedno bolj kritični do dogajanja v javnih službah oziroma je njihovo mnenje o tem, ali v javnem sektorju prihaja do korupcije, vedno slabše. Na to kaže javnomnenjska raziskava o stanju na področju korupcije v Republiki Sloveniji. Največ ljudi se je dejansko srečalo s korupcijo v zdravstvu, pri delu odvetnikov in notarjev, pri delu zaposlenih na občinskih upravah in v upravnih enotah, ter pri delu sodnikov in sodnih uslužbencev. V letu 2005 je komisija prejela in pregledala ter ocenila 270 prijav, od tega je bilo 108 prijaviteljev anonimnih. Državni svet poudarja, da je lahko tolikšen delež anonimnih prijav posledica dejstva, neuresničitve točke B.1.1. iz Resolucije o preprečevanju korupcije, kjer za primere nedovoljenih pritiskov še ni predvidena možnost pravnih sredstev za posamezne javne uslužbence in njihova združenja. Zaradi tega se poslužujejo z anonimkami, poleg tega pa je iz vsebinske analize dokumentacije prejetih prijav Komisija ocenila, da se je "največ prijav domnevno korupcijskih ravnanj nanašalo na vodenje upravnega postopka, glede na merjenje pojava korupcije po posameznih področjih delovanja javnih institucij pa je bilo največ (36) prijav domnevno korupcijskih ravnanj povezanih z delom organov lokalne samouprave. Korupcija je prikrit pojav in težaven za dokazovanje, kar priznava tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. Iz Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2005 izhaja, da so bile v RS v letu 2005 zaradi korupcijskih kaznivih dejanj obtožene le 4 osebe, vendar "opisani podatki gotovo ne odražajo dejanskega družbenega stanja na tem področju. To potrjuje tudi okoliščina, da predstavlja večino obravnavanih zadev "mala korupcija" ali pa gre za kazenske ovadbe, ki po vsebini ne dajejo osnove za nadaljevanje postopkov, saj jih vlagajo državljani brez konkretizacije ravnanja osumljencev. Podatki tudi kažejo, da tudi v letu 2005 (niti v 2004 op.) niso bila obravnavana korupcijska kazniva dejanja, katerih odkrivanje in pregon bi bila posledica načrtovane in organizirane dejavnosti pristojnih organov. Komisija je 89 prijav odstopila na Generalno policijsko upravo, ker sama nima preiskovalnih pooblastil. Iz Poročila pa je razbrati, da je slovenska Policija v letu 2004 in 2005 podala le 18 oziroma 19 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve korupcijskih dejanj. Glede na navedeno bi kazalo povečati učinkovitost na tem (represivnem) področju, kar ugotavlja tudi Komisija. V javnosti ni bilo zaznati večjih prizadevanj Policije po njenem preventivnem in represivnem delu (kar ugotavlja tudi Vrhovno državno tožilstvo - glej supra) delu na tem področju, zato je delo Komisije toliko bolj upravičeno. Eden glavnih očitkov predlagateljev novega zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je bil, da Komisija za preprečevanje korupcije po ZPKor nima preiskovalnih pooblastil. Iz gornjih navedb o delu Policije in ugotovitev Vrhovnega državnega tožilstva o pomanjkanju "načrtovane in organizirane dejavnosti pristojnih organov" izhaja, da ima korupcija "korenine" drugje in da se je ne da odpraviti samo z represivnimi ukrepi. Podatki kažejo, da so korupcijska dejanja zelo prikrita, saj imata navadno obe strani od nekega dejanja neko korist. Država bi morala poleg ukrepov, ki jih že ima na voljo, uporabiti tudi tiste, h katerim se je zavezala in s tem omogočiti zaščiteno prijavo tistim, ki so korupcijskim dejanje najbližje. Tako ratificirana Civilnopravna konvencija o korupciji v 9. členu določa, da mora vsaka pogodbenica v svojem notranjem pravu zagotoviti ustrezno zaščito pred vsakim neupravičenim kaznovanjem zaposlenih, ki imajo razloge za sum korupcije in ki v dobri veri sporočijo svoj sum pristojnim osebam ali organom. Komisija ugotavlja, da naša država te zaveze še ni izpolnila, kar izhaja iz tč. B.1.1 Resolucije o preprečevanju korupcije in samega Poročila o delu Komisije. Poročilo izraža nejasnost in nepripravljenost (lokalnih) funkcionarjev za spremljanje njihovega premoženjskega stanja in državnih organov za obveščanje Komisije, veliko nepoznavanje osnovnih etičnih načel za delo v posameznih poklicih, vedno bolj kritično ljudstvo do dogajanja v javnih službah, predvsem s področja upravnega postopka in lokalne samouprave, ne-uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije v največjem delu s strani Policije, kar se pozna tudi pri njenem delu in odnos drugih vej oblasti do Komisije, ki se kaže v krčenju proračuna Komisije in navsezadnje v njeni ukinitvi . Konvencija OZN proti korupciji govori o dveh vrstah specializiranih organov za boj zoper korupcijo: tistih na področju preventive (6. člen) in tistih na področju represije (36. člen). Ukinitev bi bila lahko po mnenju državnega sveta v nasprotju s Konvencijo, ki je "v postopku pogajanj, podpisa oziroma ratifikacije s področja pravosodja". Po seznanitvi s poročilom s strani Komisije za preprečevanje korupcije in sledeči razpravi, je državni svet sprejel naslednja s k l e p a :
Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 85/06 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Predlog sklepa. so prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Ivan žagar. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podala Petra Kersnič. Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, Marko Juvančič, Ivan Bukovec. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je vložila amandma k predlogu sklepa in sicer: 1.Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Državni svet poleg tega opozarja, da sta položaj in delovanje t.i. skupnih organov občinske uprave, ki naj bi predstavljali večinski način ureditve organizacije medobčinskih redarstev za manjše občine, nezadostno urejena. Nedorečena so vprašanja statusa, stopnje samostojnosti in subjektivitete, možnosti odpiranja lastnih transakcijskih računov in računovodstva skupnih organov, kar vse zelo otežuje ustanavljanje in delovanje teh organov in lahko tudi ogrozi uvajanje redarstva po občinah. Amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 3 so se glasovanja vzdržali). - - - Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je vložila amandma k predlogu sklepa in sicer: 2.Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: Državni svet opozarja, da je treba še enkrat premisliti pristojnosti redarstva, ki v več primerih že dobivajo značaj pristojnosti policije, kar bo zelo težko zagotoviti na ravni občin, bi pa bilo mogoče to zagotoviti, če bi bilo redarstvo organizirano na ravni pokrajin in morda ravni mestnih občin. Amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetima amandmajema, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZORed) - prva obravnava Državni svet podpira predlog zakona o občinskem redarstvu kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Zagotavljanje javnega reda in miru ter nadzora nad prometom je v posebnem interesu občin, ki so dolžne prispevati k zagotavljanju in uresničevanju pravice do varnega življenja ljudi in izboljšanju lokalne varnostne politike. Z vidika interesov tako mestnega okolja kot ostalih občin je smiselna nadgraditev ureditev občinskega redarstva s posebnim zakonom, ki predvideva obligatorno ustanovitev občinskega redarstva v mestnih občinah, v ostalih občinah pa je ustanovitev občinskega redarstva neobvezna. Ocena finančnih posledic predloga zakona kaže, da bo uveljavitev zakona o občinskem redarstvu v povezavi z zakonom o varstvu javnega reda in miru razširila obseg nalog občinskih redarjev, kar bo povzročilo dodatne obremenitve občinskih proračunov. Dejstvo je, da bodo občine morale zagotoviti kadrovske, materialne in druge pogoje za delo občinskega redarstva oziroma bodo morale zagotoviti sredstva za izvajanje občinskega programa varnosti. Čeprav zakon o financiranju občin zagotavlja, da občine dobijo dodatna sredstva državnega proračuna v višini 50 % za financiranje nalog medobčinskega redarstva kot organa skupne občinske uprave, je to po mnenju državnega sveta bolj stimulacija kot pa sistemska rešitev. Državni svet zato pričakuje, da bo nov zakon o financiranju občin, ki je v pripravi, občinam v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne samouprave zagotovil dodatni vir finančnih sredstev za izvajanje povečanega obsega nalog. Ker gre za razširitev obsega obstoječih nalog in dodatnih nalog v smislu delitve izvirnih nalog med državo in občinami, je treba razdeliti tudi finančna sredstva za izvajanje teh nalog. Državni svet poleg tega opozarja, da sta položaj in delovanje t.i. skupnih organov občinske uprave, ki naj bi predstavljali večinski način ureditve organizacije medobčinskih redarstev za manjše občine, nezadostno urejena. Nedorečena so vprašanja statusa, stopnje samostojnosti in subjektivitete, možnosti odpiranja lastnih transakcijskih računov in računovodstva skupnih organov, kar vse zelo otežuje ustanavljanje in delovanje teh organov in lahko tudi ogrozi uvajanje redarstva po občinah. Po mnenju državnega sveta je zakonski predlog premalo jasen pri delitvi pristojnosti med občinskim redarstvom in policijo, saj se zaradi učinkovitega izvajanja zakona postavlja vprašanje, kje se začne vloga občinskega redarstva in kje vloga policije. Z zakonom bi morali določiti nek okvir nalog, iz katerega bi izhajala jasnejša razmejitev pristojnosti med policijo in občinskim redarstvom, z občinskim programom varnosti pa podrobneje določiti operativno in tehnično izvedbo teh nalog. Če ne bodo naloge dovolj jasno razmejene med obema organoma, obstaja bojazen, da bo v praksi prihajalo do velikih nesporazumov, vključno s prelaganjem odgovornosti. Občinski redarji ne morejo nadomestiti vloge policistov, ampak bi morala biti njihova osnovna funkcija preventivna, za kar pa potrebujemo ustrezno usposobljene in izobražene občinske redarje. Državni svet opozarja, da je treba še enkrat premisliti pristojnosti redarstva, ki v več primerih že dobivajo značaj pristojnosti policije, kar bo zelo težko zagotoviti na ravni občin, bi pa bilo mogoče to zagotoviti, če bi bilo redarstvo organizirano na ravni pokrajin in morda ravni mestnih občin. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 6. točki dnevnega reda :
Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 68/06. Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Predlog sklepa so prejeli po elektronki pošti 8.9.2006. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Marjan Levstek, podsekretar, Uprava RS za jedrsko varnost. Razpravljali so Ivan Bukovec, prof. dr. Alojz Križman, prof.dr. Janvit Golob. Dodatno obrazložitev je podal Tomaž Šutej, direktor inšpekcije uprava RS za varstvo pred sevanji. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2005 Državni svet se je seznanil s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2005, ki ga je na podlagi 128. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti predložila Vlada Republike Slovenije. Državni svet pozitivno ocenjuje poročilo, ki je kvalitetno in pregledno pripravljeno. Glede na opazen trend zmanjševanja interesa mladih generacij za delo na področju jedrske in sevalne varnosti in bojazen, da bodo posamezne organizacije preprosto izgubile interes za tovrstno dejavnost, državni svet poudarja, da je treba nameniti večjo pozornost oblikovanju programa za izboljšanje stanja. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je zelo občutljivo področje, ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi in za okolje. Z ozirom na ugotovitve inšpekcijskih služb v letu 2005 o neregistriranih virih sevanja in nepravilnega ravnanja z viri sevanja, državni svet pričakuje, da bo inšpekcija Uprave RS za jedrsko varnost nadaljevala s sistematičnimi pregledi in s tem odkrivanjem ter preprečevanjem potencialnih nevarnosti za ljudi in okolje. Zaradi primerov odkrivanja neznanih virov ionizirajočega sevanja v pošiljkah odpadnih surovin, državni svet pričakuje čimprejšnji sprejem vladne uredbe, na podlagi katere bodo morali uvozniki odpadnih kovinskih surovin vsako uvoženo pošiljko radiološko premeriti in pridobiti potrdilo, brez katerega odpadne kovine ne bo možno pripeljati v našo državo. Državni svet ponovno poudarja, da je postopek iskanja lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki mora biti v skladu z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti odobrena najkasneje do leta 2008, izredno občutljiv in zahteven, saj je pridobitev soglasja lokalnega prebivalstva bistvenega pomena pri odločanju o sprejemljivosti lokacije odlagališča. Zaradi pravočasnega izbora in odobritve lokacije ter preprečitve možnosti za morebitne blokade pri končnem odločanju je treba nadaljevati z vodenjem postopka iskanja lokacije izredno pazljivo. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da preuči možnost vključitve nevladnih organizacij, ki delujejo na področju jedrske varnosti, v nadzor nad jedrsko varnostjo, kar lahko prispeva k večji varnosti in višji stopnji zaupanja javnosti v uporabo jedrske energije. Državnemu svetu se postavlja vprašanje, kakšen je bil uradni odziv Hrvaške na napovedano arbitražo s strani Slovenije v povezavi z neizpolnjevanjem obveznosti Hrvaške glede zagotavljanja finančnih sredstev v namenski sklad, ki ga hrvaška stran sploh še ni formirala. Ob tem državni svet opozarja, da je bilo na drugem pregledovalnem sestanku držav pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z RAO, ki je bil maja 2006, v zaključnem poročilu omenjeno, da je za Republiko Hrvaško velik izziv iskanje vzporedne rešitve, če pogodbenice ne najdeta skupne rešitve za odlaganje RAO in izrabljenega goriva. Dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Meddržavne pogodbe, je pomembno z vidika izpolnjevanja Programa razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, ki med drugim vključuje tudi roke za izvedbo vseh aktivnosti. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 7. točki dnevnega reda :
Zapis strokovnega posveta, ki je bil 20. junija 2006, so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 31.8.2006 in po elektronski pošti 8.9.2006. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na svoji seji sprejela zaključke strokovnega posveta in so jih prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Obrazložitev je podal pobudnik posveta, prof.dr. Janvit Golob. Razpravljal je prof.dr. Alojz Križman. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlaga, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi javne razprave na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi sprejel naslednje S K L E P E : Državni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za notranji trg sta 20. junija 2006 organizirala strokovni posvet na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi. Strokovna razprava je bila namenjena soočenju mnenj o proizvodnji biogoriv (biodizel in bioetanol), predvsem v povezavi z Direktivo o biogorivih in prevzetih obveznostih Slovenije ter možnostmi razvoja slovenskega gospodarstva in preskrbe z energijo. Državni svet poudarja, da je možno pojav ekoloških problemov (učinek tople grede, umiranje gozdov, velike količin odpadnih snovi) zaustaviti tudi z varčevanjem z energijo na vseh področjih, s smotrno porabo odpadkov in energije ter z uporabo okolju prijaznih virov energije. Slovenija bi se glede na energetsko situacijo in možnosti gospodarskega razvoja morala aktivno vključiti v razvoj alternativnih goriv, biodizla v Lendavi in bioetanola v Ormožu. Direktiva 2003/30/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza zahteva od držav članic Evropske unije, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v skladu z referenčnimi vrednostmi. Za izpolnitev obveznosti, ki jih omenjena direktiva nalaga državam članicam EU, bi morala Slovenija glede na napovedan odstop od referenčnih vrednosti in sprejet Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil v letu 2010 zagotoviti najmanj 5% goriv iz obnovljivih virov v vseh gorivih za pogon motornih vozil. To pomeni, da bi morali zagotoviti 36.200 ton biodizla in 42.170 ton bioetanola ali več kot 78.000 ton biodizla. Ker je zaradi reforme sladkornega sektorja v EU, ki je začela veljati 1. julija 2006, proizvodnja sladkorja v Tovarni sladkorja d.d. Ormož postala nedonosna, načrtovani prehod na proizvodnjo bioetanola v tovarni omogoča ohranitev gospodarske dejavnosti na infrastrukturno zelo dobro opremljeni lokaciji, ohranitev delovnih mest in nudenje alternativnih možnosti kmetijski dejavnosti, to pa predstavlja nove razvojne možnosti za manj razviti in demografsko ogrožen del Slovenije. Biodizelsko gorivo, ki je med vsemi biogorivi med najbolj preizkušenimi gorivi, je zaradi možnosti pridelave oljne ogrščice ter njene nadaljnje predelave za Slovenijo zelo zanimivo. Ključni dejavnik uporabe biodizla v sektorju prevoza je ekologija, saj so emisije pri zgorevanju biodizla bistveno nižje v primerjavi z dizlom, je biološko razgradljivo in zato uporabno gorivo na okoljevarstvenih območjih. Poleg tega je proizvodnja biodizla pomembna tudi s kmetijskega vidika, saj bi lahko oljčno repico pridelali na približno 7.000 hektarjih, kot osnovna surovina pa se lahko uporabijo tudi rabljeno rastlinsko olje in živalske maščobe. Nafta Lendava razpolaga s potrebno infrastrukturo in proizvodnjo metanola visoke stopnje čistosti, ki je potreben za proizvodnjo biodizla, s tujim partnerjem pa ima podpisano pogodbo o 25 % sofinanciranju projekta biodizla. Glede na porabo goriva v Sloveniji bi s predvideno proizvodnjo bioetanola v Ormožu (do 50.000 ton na leto) in biodizla v Lendavi (50 - 60.000 ton na leto) izpolnili obveznosti Direktive za biogoriva, saj skupna predvidena proizvodnja cca. 100.000 ton biogoriv predstavlja nekaj več kot 5% biogoriv za pogon motornih vozil na leto. Projekt biogoriv ima v SV Sloveniji ekonomske in tehnološke podlage, zadostne kadrovske kapacitete, zagotovljen večji del infrastrukture ter zainteresirane investitorje za izgradnjo rafinerije. Za potrebe oskrbe z gorivi in proizvodnjo biogoriv je nujno urediti železniško povezavo za transport biodizla, bioetanola in naftnih derivatov. V ta namen je treba čim prej modernizirati železniško progo od Pragerskega skozi Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti, ki je sestavni del V. panevropskega prometnega koridorja, ter zagotoviti neposredno železniško povezavo Murske Sobote in Lendave (odsek pri Beltincih proti Lendavi). Ob tem Državni svet opozarja na sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije, ki predvideva omenjene železniške povezave. Za rafinerijo in proizvodnjo biodizla v Lendavi ter proizvodnjo bioetanola v Ormožu je omenjena železniška povezava nujna, saj bi morali v nasprotnem primeru upoštevati visoke stroške za transport surovin preko Hrvaške, ki pa ogroža že sedanjo konkurenčnost proizvodnje v Nafti Lendava. Državni svet poudarja, da so na njegovo pobudo biodizelska goriva kot pogonska goriva izključena iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če se uporablja v čisti obliki, v primeru mešanja biogoriv s fosilnimi gorivi pa je oprostitev plačila trošarine možno uveljaviti do največ 25%. Tako sprejeta rešitev pa je namenjena bolj sosednjim državam kot Sloveniji, če ne bomo imeli lastne proizvodnje biogoriv. Državni svet tudi ugotavlja, da je sedanja vloga države pri uvajanju biogoriv neustrezna in bi bilo potrebno več posluha pri uvajanju biogoriv s strani državnih resorjev, ki so vpleteni v omenjeno problematiko. Projekt biogoriv je nacionalni projekt, ki zahteva od države poleg vodenja ustrezne fiskalne politike tudi take odločitve, ki bodo pripomogle k večjemu osveščanju in tehnični informiranosti kupcev oziroma širše dostopne informacije o možnostih uporabe, odpravljanju birokratskih ovir za kupce in ponudnike biogoriv ter motivaciji za večje javne uporabnike (npr. avtobusni mestni promet). V razvitih zahodnoevropskih državah je projekt uvajanja biogoriv uspešen, ker je ves čas prihajalo do multidisciplinarnih sodelovanj in medresorskih usklajevanj. Če hočemo, da bomo tudi v Sloveniji uspešni pri uvajanju biogoriv, potrebujemo nacionalnega koordinatorja, ki bi skrbel za vse navedene aktivnosti. Državni svet ob tem še poudarja, da predstavlja za Slovenijo izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga zgoraj omenjena direktiva vsem državam članicam EU, hkrati z nujnim prestrukturiranjem kmetijstva in gospodarstva velik izziv. Poleg usklajenega načrtovanja vseh resornih politik in aktivnosti je nujno zagotoviti ustrezen obseg finančnih sredstev, ki bodo spričo velikih stroškov uvedbe biogoriv obenem omogočila doseganje zastavljenih ciljev na področju ekologije ter opravičevala izvedbo ukrepov za prestrukturiranje kmetijstva in gospodarstva. Zaskrbljujoče je predvideno znižanje fizičnih zalog naftnih derivatov Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Zaradi energetske politike, problematike transporta kot tudi povečanja napetosti na svetovnih kriznih žariščih in s tem večje verjetnosti nastanka krize v Sloveniji ne bi smeli zniževati že doseženih fizičnih zalog naftnih derivatov, ampak bi morali delovati v skladu z zahtevami Mednarodne energetske agencije in v okviru 90 dnevnih rezerv odstotek fizičnih zalog celo povečati. Ob tem Državni svet pričakuje, da bo usklajevanje v vladnih resorjih omogočilo smotrni razvoj doseganja zadostnega nivoja uporabnih fizičnih rezerv naftnih derivatov in pozitivne davčne obravnave pridelave, predelave in uporabe biogoriv v Republiki Sloveniji. Državni svet opozarja, da dva od največjih skladišč v državi nimata tehničnih možnosti za mešanje biogoriv v goriva, ki so strateške narave. Zaradi zanesljivosti oskrbe z gorivi in veljavnih predpisov o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil je nujno čim prej rešiti to vprašanje. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 8. točki dnevnega reda :*
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 85/2006. Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Mnenje komisije ste prejeli na klop. Predlog Ekonomsko-socialnega sveta za dopolnitev predloga zakona so prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina delojemalcev, ki je predlagala razširitev dnevnega reda 46. seje državnega sveta z navedeno točko. Poročilo Interesne skupine so prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala tudi Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Poročilo Interesne skupine so prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala Metka Štoka Debevec, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal predsednik komisije, dr. Zoltan Jan. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk. Repliko je podal mag. Dušan Semolič. Razpravljal je dr. Zoltan Jan. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o določitvi minimalne plače (ZDMP) - druga obravnava Državni svet ugotavlja, da je Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti na 51. seji, dne 6. 9. 2006, obravnavala navedeni predlog zakona in predlagala, da predlagatelj predlog zakona uskladi s socialnimi partnerji pred obravnavo v državnem zboru. Predlagatelj je za sejo Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je bila 12. 9. 2006, pripravil predlog, ki je bil sprejet v okviru Ekonomsko-socialnega sveta za dopolnitev predloga zakona o določitvi minimalne plače, vendar ga odbor ni podprl. Državni svet ugotavlja, da je bila v Republiki Sloveniji minimalna plača uvedena v letu 1995. Dosedanja praksa je bila, da se določi vsakoletni znesek minimalne plače po pogajanjih s socialnimi partnerji. Takšna rešitev je sprejeta v večini evropskih držav in ustreza tudi standardom socialnega dialoga in socialnega partnerstva v Sloveniji. Državni svet ne vidi nikakršnega razloga, da bi izločali socialne partnerje iz določitve minimalne plače. Zato državni svet poziva državni zbor, da v postopku sprejemanja predloga zakona o določitvi minimalne plače sprejme rešitev, na podlagi katere bo vsakoletni znesek minimalne plače ugotovil minister oziroma ministrica, pristojna za delo, na podlagi predhodnega mnenja Ekonomsko-socialnega sveta. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
K 9. točki dnevnega reda :
Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 8.9.2006. Predlog so obravnavale interesne skupine. Obrazložitev je podal sekretar državnega sveta, Primož Hainz. Razpravljali so Marko Juvančič, Marjan Maučec, Vincenc Otoničar, mag. Zlatko Jenko, Jože Ilc, Marta Turk. Repliko je podal Marko Juvančič. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi 39. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na predlog kolegija državnega sveta določil besedilo finančnega načrta in kadrovskega načrta državnega sveta za leto 2007 in 2008. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Podpredsednik je zaključil 46. sejo Državnega sveta Republike Slovenije ter se državnim svetnicam in svetnikom in vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
46. seja Državnega sveta Republike Slovenije |