Zapisnik 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v petek, 23.12.2005.

Predsednik je pričel 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 15.05 in se zaključila ob 17.09 uri.

Opravičili so se:
- Stojan Binder
- David Nabergoj
- Boris Janez Bregant
- Milan Ozimič
- Marko Juvančič
- Marija Perkovič
- Jurij Kavčič

* * *

Na sejo sta bila vabljena:
- Gospod mag, Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo,
- Gospa Marija Lukačič, Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k predlagani razširitvi dnevnega reda z Zakonom o vinu,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod Peter Puhan, direktor DNT, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Gospa Mija Lapornik, samostojna svetovalka, Združenje za trgovino - GZS,
- Gospa Mateja Tilia, sekretarka Združenja za trgovino - GZS,
- Gospa Špela Terpin, sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 22.12.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah zakona o trgovini (ZT-C)

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predsednik predlagal da, dnevni red seje razširijo s točko:

- Zakon o vinu (Zvin)

Predlagana razširitev je bila sprejeta (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Zakon o spremembah zakona o trgovini (ZT-C)
2. Zakon o vinu (Zvin)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Uvodne besede je podal predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, gospod Janez Sušnik.

K 1. točki dnevnega reda:
- Zakon o spremembah zakona o trgovini (ZT-C)

Zakon je Državni zbor sprejel na 12 redni seji v torek 20.12.2005 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko v sredo 21.12.2005.

Predlog za odložilni veto Interesne skupine delojemalcev so prejeli s sklicem 22.12.2005.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija DS za gospodarstvo. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog so obravnavale tudi interesne skupine.
Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev odložilnega veta podal Ladislav Kaluža.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podal Peter Puhan, direktor DNT, Ministrstvo za gospodarstvo.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk.

Razpravljali so Jože Stanič, Drago Bahun, dr. Zoltan Jan, Ladislav Kaluža, Doro Hvalica, Branko Kodrič, mag. Dušan Semolič, prof.dr. Alojz Križman, prof.dr. Janvit Golob, Darko Fras, Robert Čeh, Marta Turk.

Repliko so podali Jože Stanič, dr. Zoltan Jan, Ladislav Kaluža.

Proceduralno pripombo je podal dr. Zoltan Jan.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 11. izredni seji, dne 23. 12. 2005, ob obravnavi zakona o spremembah zakona o trgovini (ZT-C), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji, dne 20. 12. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah zakona o trgovini.

Obrazložitev:

Državni svet ugotavlja, da je zakon o spremembah zakona o trgovini dejansko v nasprotju z izraženo voljo volivcev in volivk, prav tako pa tudi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Januarja leta 2003 je poslanec mag. Janez Drobnič vložil v parlamentarni postopek predlog zakona o spremembi zakona o trgovini (EPA 750), katerega je v postopku druge obravnave na svoji 5. seji, dne 16. 4. 2003, obravnaval Državni svet Republike Slovenije in sprejel naslednje mnenje:

"Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da predlog zakona o spremembi zakona o trgovini, zlasti pa obrazložitev razloga za sprejem omenjenega zakona, ki ga je v državni zbor v imenu skupine poslancev predložil mag. Janez Drobnič, potrjuje obstoj javne koristi, zaradi katere sme zakonodajalec omejiti z Ustavo Republike Slovenije zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, zato Državni svet Republike Slovenije podpira predlog zakona o spremembah zakona o trgovini."

Ker predlog zakona, ki je bil predlagan za obravnavo po hitrem postopku, ni bil uvrščen na sejo državnega zbora, je Sindikat delavcev trgovine Slovenije vložil pobudo za predhodni zakonodajni referendum, ki ga je kasneje razpisal Državni zbor Republike Slovenije na podlagi vloženih 47.368 podpisov podpore volivcev in volivk dne 7. 7. 2003.

Referendumsko vprašanje na izvedenem predhodnem zakonodajnem referendumu 21.9.2003, ki ga je podprlo 57,5 % volivcev, je glasilo:
"Ali ste zato, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?"

Na podlagi izida referenduma je državni zbor 25. 2. 2004 sprejel spremembe zakona o trgovini tako, da sprejeti 17. člen zakona o trgovini glasi:
"Prodajalna obratuje v času, ki ga določi trgovec ob upoštevanju potreb potrošnikov ter števila zaposlenih delavcev v prodajalni in njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zlasti glede razporejanja delovnega časa in nadurnega dela, nočnega dela, odmorov in počitkov, letnega dopusta ter drugih odsotnosti z dela, in v skladu z omejitvami, določenimi s predpisi s področja varstva pred hrupom.
Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajalne ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so prodajalne za nujne življenjske artikle lahko odprte največ do deset nedelj v letu, razen prodajaln na bencinskih servisih, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.
Prodajalne za nujne življenjske artikle iz prejšnjega odstavka so prodajalne, ki imajo v svojem naboru artiklov več kot polovico artiklov, ki sodijo med nujne življenjske artikle.
Nujni življenjski artikli po določbi prejšnjega odstavka so artikli, ki jih potrošniki nakupujejo pogosto, praviloma dnevno, brez posebnega preudarka in pri katerih za nakupe ne porabijo veliko časa. Minister, pristojen za trgovino, s podzakonskim predpisom podrobneje določi nujne življenjske artikle ob upoštevanju Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02).
Prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah so prodajalne, ki delujejo v okviru zaključenih območij bencinskih servisov, bolnišnic, hotelov, letališč, mejnih prehodov ter železniških in avtobusnih postaj, oziroma njihovih zaključenih kompleksov.
Omejena površina po določbi tretjega odstavka tega člena zajema skupno prodajno površino prodajalne na določeni lokaciji in znaša 80 m2."

Na sprejet zakon so nekatere trgovske družbe v mesecu maju 2004 na Ustavno sodišče Republike Slovenije posredovale pobudo za oceno ustavnosti sprejetega zakona, s predlogom za zadržanje pričetka izvajanja zakona. Ustavno sodišče je nato s sklepom zadržalo začetek izvajanja zakona do dokončne odločitve, katero je sprejelo z odločbo številka: U-I-131/04-28 z dne 21. 4. 2005 in z njo določilo:

1. Določba sedmega odstavka 17. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93, 96/02 in 22/04) se razveljavi.
2. Določbe drugega do šestega odstavka 17. člena zakona o trgovini niso v neskladju z ustavo.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 17. člena zakona o trgovini in 2. do 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 22/04) se zavrne.
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini se začne uporabljati 1.1.2006."

Vlada Republike Slovenije je 17. 11. 2005 posredovala državnemu zboru predlog zakona o spremembah zakona o trgovini (ZT ??? C) z obrazložitvijo, da predlog obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za uskladitev predloga zakona z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-131/04-28, ki določa, da je potrebno na novo urediti določbe sedmega odstavka 17. člena zakona o trgovini, ki se nanaša na veljavnost prodajne površine na posebnih lokacijah, do 31. 12. 2005.

Državni zbor je ob obravnavi predloga zakona o spremembi zakona o trgovini na 12. seji, dne 20. 12. 2005 sprejel amandmaje k predlogu zakona ter nato sprejel zakon o spremembi zakona o trgovini, tako da se spremenjeni 17. člen od drugega odstavka dalje glasi:
"Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen:

• prodajaln za nujne življenjske artikle, ki so lahko odprte največ do deset nedelj v letu, in
• prodajaln z omejeno površino prodajnega prostora do 200 m2 na bencinskih servisih, v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno zgodovinskih in romarskih centrih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih, bolnišnicah, pokopališčih, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev."

Črtata se tretji in sedmi odstavek.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Prodajalne na bencinskih servisih, v marinah, kampih, zdraviliščih, bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah so prodajalne, ki delujejo v okviru zaključenih območij bencinskih servisov, marin, kampov, zdravilišč, bolnišnic, pokopališč, hotelov, letališč, mejnih prehodov ter železniških in avtobusnih postaj oziroma njihovih zaključenih kompleksov. Stara mestna ali trška jedra so področja, ki so kot stara mestna jedra opredeljena v prostorskih aktih lokalnih skupnostih. Turistična središča določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za turizem ali na predlog lokalne skupnosti."

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Ladislav Kaluža.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

K 2. točki dnevnega reda: *
- Zakon o vinu (Zvin) *

Zakon je Državni zbor sprejel na 12 redni seji v torek 20.12.2005 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko v sredo 21.12.2005.

Predlog za odložilni veto Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev za odložilni veto podal Marjan Maučec.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podala gospa Špela Terpin, sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razpravljali so Marjan Maučec, Ivan Bukovec, Gregor Vovk Petrovski, Darko Fras, prof.dr. Alojz Križman, Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 11. izredni seji, dne 23. 12. 2005, ob obravnavi zakona o vinu (Zvin), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji, dne 20. 12. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o vinu.

Obrazložitev:

V 3. alinei 8. člena predloga zakona so bile predlagane tri vinorodne dežele (Primorska, Podravje in Posavje). Sprejeto pa je bilo določilo, da sta vinorodni deželi Primorska in Vzhodna Slovenija, z obrazložitvijo, da se v skladu s cilji zakona dosedanji vinorodni deželi Posavje in Podravje združita v eno deželo z imenom Vzhodna Slovenija, kar pomeni, da se na ta način daje možnost za združevanje ponudbe deželnega vina (možnost mešanja grozdja oziroma vina iz celotne dežele za pridelavo deželnih vin PGO). Poveča se konkurenca pri odkupu grozdja za pridelavo deželnega vina PGO, saj vsi subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, lahko odkupujejo navedeno grozdje po celi vinorodni deželi. Hkrati pa manjše število pridelovalnih enot (v tem primeru vinorodnih dežel) predstavlja tudi možnost lažjega trženjskega komuniciranja s potrošniki, saj so geografske označbe eden od pomembnih znakov razlikovanja in s tem elementi trženja, pri čemer pa komuniciranje s potrošniki (predvsem izven Republike Slovenije) z velikim številom geografskih označb prej zmede kot ustrezno informira potrošnika o poreklu vina.

Državni svet meni, da je torej 8. člen eden od členov v zakonu, ki bo imel verjetno dolgoročne posledice, pri čemer so argumenti za dve ali tri vinorodni deželi tehtni. V strokovnih krogih in tudi z mnogimi večjimi vinarji, kakor tudi v okviru Odbora za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je bilo sprejeto stališče, da je boljša dolgoročna perspektiva in odločitev za podporo trem vinorodnim deželam (Primorska, Podravje, Posavje). Podravje in Posavje pa se iz geografskih in strokovnih razlogov preimenuje v Severovzhodno deželo (vsi okoliši do levega brega Save) in Jugovzhodno vinorodno deželo (okoliši desnega brega Save).
Ime dežele Podravje in Posavje je izhajalo iz leta 1948, sprejete razdelitve na rajone, ki ni upoštevalo vinogradov levega brega Mure, ker je po planskih načrtih bilo Prekmurje predvideno za plantažne sadne nasade. Zato Podravje več ne ne odgovarja realnosti, ker asimilira Pomurje. Poleg tega se nahaja na levem bregu Save Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, ki po geoloških in klimatskih razmerah spada v novo nastali Štajerski vinorodni okoliš. Zato tudi Posavje več ne more ostati, ker potem se ne more priključiti k Štajerskemu okolišu Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš. S tem so se strinjali mnogi vinogradniki na Dolenjskem, ki jih je nekaj tisoč, zato se državni svet zavzema za ohranitev treh vinorodnih dežel

Državni svet opozarja tudi na strokovno pomanjkljivost nekaterih členov zakona:

• zakon dovoljuje dosladkanje ne le mošta ali drozge za dvig prepotrebnega alkohola, ki je dovoljeno v neugodnih vremenskih prilikah v coni B, ampak tudi dosladkanje vina, kar je z zdravstvenega vidika nedopustno. V kakršni koli obliki dodani sladkor v vinu (koncentriran mošt, rektificiran sladkor ali disaharid ali navadni sladkor) vsebuje toliko glukoze kot fruktoze, kar pa je iz zdravstvenega vidika vprašljivo za vse že registrirane diabetike (okoli 100.000) in še tiste, ki sploh ne vedo, da so sladkorni bolniki. Zato je nujno prepovedati slajenje za vsa vina, ne samo za vrhunsko kakovost vina. Vsi zakonski predpisi do sedaj so dovoljevali le v izjemno slabih letnikih dosladkanje mošta ali drozge, nikoli pa vina!
• prav tako je nedopustno, da se po trgatvi grozdje, ki se suši razgrnjeno na slami ali koncentrira sok na odrezanih šparonih (lahko tudi sušilnicah ali drugače) nedopustno, da se uvrsti v isto skupino, kot na primer suhi jagodni izbor ali ledeno vino, ki mora to tehnološko zrelost doseči odvisno od prezrelosti na trti in ne naknadno z nekimi postopki izven trte. Zato državni svet meni, da je potrebno v 2. členu to uvrstiti med tako imenovana posebna naravna vina in člen dopolniti;
• 21. člen je zelo slabo definiran, saj govori pavšalno o tehnološki zrelosti, ne pa o tem, da je ta odvisna od programa proizvodnje kleti. Če je v polni zrelosti za kakovostno vino zaradi slabih vremenskih razmer vsebnost naravnega alkohola za cono B prenizka, se sme maksimalno dosladkati mošt ali drozga, nikoli pa vino, za dvig največ 2,5 vol % alkohola in če je ta dovoljena korekcija prenizka, se vino deklasira v nižji kakovostni razred (deželno vino), ne pa, da lahko minister zniža predpisane kriterije za kakovostni razred. Samo s sladkorjem se ne da nadoknaditi vseh drugih manjkajočih sestavin, ki jih drugače grozdje s predelavo v kakovostni razred mora prinesti s seboj;
• kakovostni razred vina se mora v okolišu, kjer je grozdje pridelano, predelano, vino donegovano, tudi ustekleničeno, pripraviti za potrošnjo in stekleničiti, zaradi ohranitve avtentičnosti ali porekla vina. Nedopustno je stekleničenje kakovostnega vina, za katerega je največje pridelovalno območje okoliš, stekleničiti izven okoliša.
• razmisliti bi kazalo, ali se v kakovostnem razredu neka višja kakovost poimenuje z vrhunskim vinom "ZGP", ali ne bi kazalo ta izraz nadomestiti s krajšim in lažje razumljivim izrazom "TOP kakovostno vino ZGP";
• v zakonu ne morata biti za isti okoliš dva imena, potrebno se je odločiti za enega. Primer: "Goriška Brda" ali "Brda" oziroma "Vipavska dolina" ali "Vipava".
• 12. člen je potrebno nadomestiti z drugim ustreznim besedilom, saj v predelavo grozdja spada tudi stiskanje;
• v 23. členu, ki obravnava predpisane enološke postopke in enološka sredstva, je potrebno od prvega do četrtega odstavka dodati med besedama "grozdje" in "mošt" besedo "drozga".

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.