Mnenje k Letnemu poročilu Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2007 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila in Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2008

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Letnemu poročilu Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2007 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila in k Finančnemu načrtu Banke Slovenije za leto 2008

Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Banke Slovenije za leto 2007 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2007 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila in s Finančnim načrtom Banke Slovenije za leto 2008.        

V poročilu Banka Slovenije ugotavlja, da se je v letu 2007 rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji še povečala in bila najvišja v obdobju samostojne države. Po 5,7-odstotni rasti leta 2006 se je rast bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu povečala za 0,4 odstotne točke in dosegla 6,1-odstotno rast. Razlika med rastjo v Sloveniji in rastjo v evroobmočju se je z 2,9 odstotne točke povečala na 3,5 odstotne točke. Tako močna rast slovenskega gospodarstva je bila nad pričakovanji in je predvsem posledica hitre rasti bruto investicij. Dodana vrednost se je najbolj povečala v gradbeništvu (18,7 %), v finančnem posredništvu (12,1 %), v trgovini (7,6 %) in v predelovalnih dejavnostih (8,3 %).

Povprečna inflacija je v letu 2007 znašala 3,8 % in se je tako glede na povprečje leta 2006 povišala za 1,3 odstotne točke. Še višja je bila inflacija ob koncu leta, ko je medletna stopnja rasti dosegla 5,7 %. Relativno visoka inflacija je bila posledica ponudbenih šokov, ki odražajo razmere v globalnem gospodarstvu (podražitve hrane, nafte in drugih surovin) in notranjih makroekonomskih dejavnikov. V primerjavi z evroobmočjem so se odstopanja v gibanjih cen močno povečala.

Leta 2007 se je zelo povečal primanjkljaj v tekočih transakcijah plačilne bilance s tujino. Ta je znašal 1.641 mio EUR oziroma 4,9 % BDP in je bil za 2 odstotni točki višji od primanjkljaja v letu 2006, ko je znašal 2,8 % BDP. Primanjkljaj je bil tako največji od osamosvojitve Slovenije. Na primanjkljaj tekočih transakcij v letu 2007 so najbolj vplivala gibanja v blagovni menjavi s tujino, še zlasti, ko se je v drugem in tretjem četrtletju, ob povečanem domačem trošenju, pospešila dinamika uvoza blaga, ki je v povprečju četrtletno za dobre 3 odstotne točke presegla medletno rast izvoza. Pozitivno je na rezultate tekočih transakcij vplival le presežek v menjavi storitev v višini 1.040 mio EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi Slovenije s tujino je v letu 2007 znašal 2.102 mio EUR oziroma 6,3 % BDP in je bil za dobro odstotno točko večji od doseženega v letu 2006, vendar pa še vedno zaostaja za primanjkljajem blagovne menjave v letu 1999, ko je znašal 7,7 % BDP. Blagovna menjava s tujino se je leta 2007 povečala vrednostno in količinsko. Izvoza blaga je bilo za 19,4 mrd EUR, kar je za 15,7 % več kot v letu 2006. Uvoz blaga, ki je rasel za odstotno točko in pol hitreje od izvoza, je znašal 21,5 mrd EUR in je za 17,2 % presegel uvoz iz leta 2006. Stopnja pokritja uvoza z izvozom pa se je znižala za dobro odstotno točko na 90,2 %.

Povečani finančni tokovi s tujino, pri katerih so prevladovali dolžniški instrumenti, so se kazali v povečevanju bruto zunanjega dolga in terjatev do tujine. Bruto zunanji dolg Slovenije se je tako povečal s 24,0 mrd EUR ob koncu leta 2006 na 34,1 mrd EUR ob koncu leta 2007, v istem obdobju pa so se terjatve Slovenije do tujine povečale z 20,7 mrd EUR na 27,7 mrd EUR.

Prevladujoče neto financiranje iz tujine prek dolžniških instrumentov se je kazalo v povečevanju neto zunanjega dolga in slabšanju tekočega računa plačilne bilance. Neto zunanji dolg se je v letu 2005 povečal za 1,8 mrd EUR, v letu 2006 za 2,4 mrd EUR in v letu 2007 za 3,0 mrd EUR. Neto zunanji dolg je ob koncu leta že znašal 6,4 mrd EUR. Z naraščanjem neto zunanjega dolga se je povečevalo tudi breme financiranja, ki je dodatno poslabševalo tekoči račun plačilne bilance.

Banke so tudi v letu 2007, ob pomanjkanju domačih virov, s pospešenim zadolževanjem v tujini financirale povečano povpraševanje domačega zasebnega sektorja po bančnih posojilih in s tem omogočale tuje financiranje domače potrošnje, predvsem investicij. Tok posojil iz tujine v banke in tok vlog nerezidentov je v letu 2006 znašal 2,4 mrd EUR, v letu 2007 pa 4,5 mrd EUR, medtem ko je tok kreditov domačim sektorjem znašal v letu 2006 4,2 mrd EUR, v letu 2007 pa 6,8 mrd EUR. To pomeni, da so banke v letu 2006 nekaj več kot polovico, v letu 2007 pa že okoli dve tretjini kreditov domačemu zasebnemu sektorju financirale z zadolževanjem v tujini. Ta delež je v drugem polletju 2007 celo presegel 90 %.

Povečana likvidnost v evroobmočju je, do izbruha krize na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA, vplivala na povečano zanimanje tujih investitorjev za slovenske delnice. Občuten vpliv na rast delniškega trga so imeli tudi prevzemi in poskusi koncentracije lastništva, povezani tudi s postopnim umikanjem države iz gospodarstva.

Pri sektorju podjetij je bilo opazno naraščanje zadolževanja gospodarskih panog z razmeroma visokim finančnim vzvodom ter morebitno podcenjevanje kreditnih tveganj. Novembra so bile s strani Banke Slovenije podane prve  ocene posledic pretresov na trgih, ki so nastali zaradi krize trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA. Ugotovljeno je bilo, da so banke izpostavljene zlasti tveganju simuliranega likvidnostnega šoka in tveganju zvišanja obrestnih mer, medtem ko je ranljivost bank na šok znižanja gospodarske rasti manjša. Finančna stabilnost je v Banki Slovenije hkrati vpeta tudi v ustaljeno operativno analiziranje poslovanja bančnega sistema in dogajanja na finančnih trgih. Ocena hitre rasti posojil z vidika ohranjanja finančne stabilnosti, ki je eden od zakonsko določenih ciljev Banke Slovenije, je bila decembra 2007 vzrok za ukrepanje Banke Slovenije. Novembra so podatki o poslovanju bank pokazali, da se je že sicer razmeroma visoka rast posojil še povečala, med drugim tudi zaradi pospešenega zadolževanja posojilojemalcev v tujih valutah. To je sovpadalo z naraščanjem verjetnosti znižanja tečajev vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi in z nestanovitnimi razmerami na finančnih trgih. Zato je Banka Slovenije s pismom bankam in hranilnicam opozorila na pomen in dolžnost ustreznega informiranja posojilojemalcev o tveganjih, ki se jim izpostavljajo, predvsem pa izrazila pričakovanje, da bodo banke posojila v tujih valutah začele odobravati bolj konzervativno in je tako odobravanje tudi opisala. S sklepom je zaostrila kapitalske zahteve za odobravanje bolj tveganih posojil in podrobneje razložila kategorije, ki so podvržene tem zahtevam ter bankam priporočila, naj večji del dobička uporabijo za oblikovanje rezerv.

Aktivno spremljanje poslovanja bank se nadaljuje s preverjanjem pravilnosti izpolnjevanja kapitalskih zahtev (pravilnost izračuna zahteve, primernost sistema upravljanja, primernost procesa ocenjevanja notranjega kapitala v sklopu drugega stebra) tudi v letu 2008.