Vprašanje mag. Blaža Kavčiča glede Zakona o zemljiški knjigi

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji 7. 12. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanje predsednika mag. Blaža Kavčiča glede Zakona o zemljiški knjigi, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje predsednika mag. Blaža Kavčiča in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje predsednika mag. Blaža Kavčiča se glasi:

Kako namerava ministrstvo rešiti težave, ki so se pojavile z začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)?

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije je 23. marca 2011 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), s katerim je bilo uvedenih precej sprememb. Cilj novele zakona je bila pospešitev in poenostavitev postopka vpisov in s tem povečanje pravne varnosti posameznikov v pravnem prometu. V malo več kot šestih mesecih veljavnosti so se v praksi pokazale težave, ki kažejo na nedomišljenost zakonske ureditve, na zmanjšanje preglednosti postopkov in na povečanje zapletenosti postopkov in na povečanje stroškov za državljane.

Z novelo zakona so bili ukinjeni zemljiškoknjižni vložki, v katerih so bile vse parcele posameznega lastnika v posamezni katastrski občini, kar je vneslo zmedo v prometu z nepremičninami. Z njihovo ukinitvijo se je zmanjšala pravna varnost, saj je sedaj lahko lastninska pravica na nepremičnini, ki je nedvomno celota, vpisana v zemljiški knjigi v dveh delih. Tako lahko npr. hiša in vrt, ki sta medsebojno tesno povezana, ležita na parcelah z dvema različnima parcelnima številkama, zato v zemljiški knjigi ne bosta vpisana skupaj, torej ne bo razvidno, da spadata skupaj. To pa zagotovo vnaša zmedo v pravnem prometu z nepremičninami, saj morebitnega kupca, ki ni vešč pregledovanja spletnih strani Geodetske uprave Republike Slovenije in Zemljiške knjige, zagotovo zmede.

Z ukinitvijo zemljiškoknjižnih vložkov se je sedaj povečala tudi količina dela, ki ga morajo opraviti zaposleni na sodiščih, pristojnih za zemljiško knjigo. Sedaj je namreč potrebno za vsako parcelo vložiti ločen predlog (čeprav gre mogoče za isti travnik, ki se razprostira na dveh parcelah ali hišo in vrt, ki ležita na dveh parcelah), o vsakem od teh predlogov pa postopek vodi zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, ki mu je zadeva dodeljena. Torej o eni zadevi lahko odločata dva ali več zemljiškoknjižnih sodniških pomočnikov, kar poveča stroške dela, saj mora enake podatke preveriti več oseb. Prav tako te stroške povečuje dejstvo, da je ukinjena krajevna pristojnost okrajnih sodišč, kjer nepremičnina leži, saj o spremembi lastništva povezanih parcel odločata dve sodišči, ki delujeta različno hitro. Tako je lahko sprememba lastnika parcele, na kateri stoji hiša, vpisana kasneje kot sprememba lastnika parcele, na kateri je k tej hiši pripadajoč vrt, kar pa zagotovo ne pripomore k pravni varnosti v prometu z nepremičninami.

Z novelo zakona so se  povečali stroški predlagateljev vpisov v zemljiško knjigo, saj morajo sedaj namesto enega predloga vlagati več le-teh ter za te storitve sedaj plačevati več sodnih taks in stroškov upravičenemu predlagatelju. S podobnimi težavami se srečuje oseba, ki želi na eni nepremičnini vknjižiti različne pravice (npr. spremembo lastništva in vpis služnosti), saj mora sedaj vložiti več zahtevkov, za vsak posamezen zahtevek plačati takse in stroške, obenem pa obstaja verjetnost, da bosta o takem zahtevku odločali dve različni sodišči.

Pravno varnost prav tako zmanjšuje novost, da iz zemljiškoknjižnih vpisov ni razvidna pravna podlaga pridobitve nepremičnine in razlog, torej zakaj je pri nepremičnini vpisana plomba, ter ukinitev centralne zbirke listin.

Vpogled v originalne listine je precej otežen z dejstvom, da je ukinjena okrajna pristojnost zemljiške knjige. Listine hranijo notarji, pri tem pa se ne ve, kateri notar jih hrani. Originalne listine se vračajo lastnikom, ki jih lahko ponovno uporabijo v nelegalne namene in podobno.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori.