Pobuda Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet podpira pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije, da pobudo preučijo in nanjo odgovorijo.

Pobuda Interesne skupine negospodarskih dejavnosti se glasi:

Z namenom učinkovitega zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva naj Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti:

1. vzpostavijo učinkovit, na zakonski obvezi temelječ mehanizem avtomatičnega obveščanja oseb, ki jih zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma zanje do zakonsko določenega roka ne plača prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mehanizem nadzora naj se torej iz enosmernega, ki temelji zgolj na možnosti zavarovanca, da sam preverja stanje plačanih prispevkov in njegov status v evidenci zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja, preusmeri v dvosmernega, v katerem bodo informacije potekale tudi v smeri od zavezancev za plačilo oziroma pristojnih organov do prizadetih posameznikov.
2. dopolnijo kazenske določbe Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 5/1996, 34/1996, 18/1996 - ZDavP, 87/1997, 3/1998, 7/1998 - Odl. US, 106/1999 - ZPIZ-, 81/2000, 97/2001 - ZSDP, 97/2001) z določbami o kazenski odgovornosti pravne osebe oziroma odgovorne osebe pravne osebe, ki brez vednosti zaposlenega odobri izpis zaposlenega iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Obrazložitev:

Pravica do socialne varnosti je zapisana v Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006), katere 50. člen še posebej jasno določa, da je država tista, ki mora urejati in skrbeti za delovanje obveznega zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in drugega socialnega zavarovanja. V zadnjem času je moč zaslediti primere iz prakse, ki jasno kažejo, da je uveljavljanje ustavne pravice do socialne varnosti negotovo in da golo zaupanje v obstoj socialne države ni več dovolj. Težje kot so razmere v gospodarstvu, več je primerov, ko se posameznike brez njihove vednosti odjavi iz evidenc s področja socialnega varstva oziroma za katere prispevki za socialno varstvo niso plačani. Pred kratkim je bilo jasno vidno, da do takšnih situacij prihaja tudi v zvezi s plačilom prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Tako Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Davčna uprava) kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) sicer omogočata, da posameznik na različne načine (preko vloge ali preko spletnega portala e-davki) preveri, ali je njegov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje poravnan. Pri tem je potrebno opozoriti na omejene možnosti prebivalstva, da bi preverjali podatke preko interneta, bodisi zaradi računalniške nepismenosti, bodisi zaradi tega, ker nimajo dostopa do interneta (po podatkih Eurostat-a trenutno internet v Sloveniji redno uporablja okrog 58 % prebivalcev).

Pri takšnem sistemu je torej vsa odgovornost za nadzor na nek način prenesena na posameznika s tem, da se slednjemu nalaga obveznost nadzora nad svojim delodajalcem. Ker se dejansko stanje plačanih prispevkov oziroma stanje v evidenci o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko spreminja iz dneva v dan, se torej na nek način od posameznika pričakuje, da bo dnevno preverjal ali so njegovi prispevki plačani ali ne.

Pri sedanji, precej visoki stopnji razvoja informacijskega sistema na področju zdravstva, ko izvajalec zdravstvenih storitev v vsakem trenutku lahko pridobi ažurne informacije o neplačanem prispevku za obvezno zdravstveno zavarovanje za določeno osebo, bi moralo biti izvedljivo tudi to, da bi nadzorni organ oziroma nosilec evidence v primeru, ko se zavarovanca izbriše iz evidence o zavarovanih osebah zdravstvenega zavarovanja, na najhitrejši možen način obvestil zavarovanca, da nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

Četudi lahko osebe in njihovi družinski člani v času, ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja  nujno zdravljenje, morajo ostale storitve zagotoviti z lastnimi sredstvi, ki jih ZZZS povrne, ko so njihove obveznosti poravnane. Pri tem je potrebno upoštevati možnost, da posameznik v situaciji, ko je na licu mesta seznanjen z dejstvom, da njegovi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje niso plačani, ni sposoben sam plačati storitev, ki ne spadajo pod definicijo nujnega zdravljenja, četudi obstaja možnost povračila stroškov, če se pomoč izkaže za nujno. Posameznik je tako postavljen v situacijo, ko se mora zaradi nevestnosti zavezanca za plačilo prispevkov odločati o tem, ali bo ogrozil svoje življenje ali ne. To pa bi moralo biti v državi, v kateri je pravica do zdravstvenega varstva zapisana v Ustavi, nesprejemljivo.

Ker Zakon o davčnem postopku dopušča, da delodajalec z vlogo zaprosi Davčni urad za odlog ali obročno plačilo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, je problematika neporavnanih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost še toliko bolj kompleksna.

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03, 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06, 64/07, 33/08, 7/09 in 88/09) določajo, da je zavezanec (pravna ali fizična oseba, ki je zavezanec za prijavo oseb v zavarovanje in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje) dolžan iz obveznega zavarovanja odjaviti zavarovane osebe, ki zanj ne izpolnjujejo več pogojev, in sicer najpozneje v osmih dneh po nastopu novih okoliščin. Zavarovano osebo pa lahko iz obveznega zavarovanja odjavi tudi ZZZS, če ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.

Obrazec M-2 (Odjava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja), ki ga zavezanec za plačilo prispevkov predloži pristojni prijavno-odjavni službi območne enote ali izpostave ZZZS, nikjer ne prejudicira obveznosti seznanitve zavarovanca z odjavo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa pri prijavi družinskih članov v zdravstveno zavarovanje zahteva izjavo družinskega člana, na podlagi katerega se slednjega zavaruje po zakoncu. Zavezanec za plačilo prispevkov torej lahko zavarovanca brez vednosti slednjega odjavi iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav zato bi morala biti obveza zavezanca za plačilo prispevkov ali pristojnih organov, da obvestijo zaposlenega o odjavi iz evidence, zakonsko določena.

Zakon o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV) v okviru kazenskih določb trenutno določa denarno kazen za fizične in pravne osebe v primerih, ko slednje ne obračunajo ali plačajo v roku prispevkov za socialno varnost po pravilih, določenih v zakonu, oziroma če le-te nepravilno obračunajo ali plačajo, ter če davčnemu organu ne dostavijo ali ne dostavijo v roku obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma plačilne liste za zaposlene. Pri tem se je v praksi že izkazalo, da zahteva za predložitev plačilne liste ni zagotovilo, da bodo prispevki za socialno varnost dejansko tudi plačani, ampak zgolj obračunani.

V ZPSV bi morala biti med kazenske določbe dodatno vključena kazenska odgovornost za pravno osebo oziroma odgovorno osebo pravne osebe, ki zaposlenega ne obvesti o tem, da ga bo odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Neplačevanje prispevkov za socialno varnost oziroma neobveščanje zavezanca, da je bil odjavljen iz zavarovanja ne pomeni samo ogrožanja zavarovancev, ampak v veliko primerih tudi po njih zavarovanih družinskih članov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije, da pobudo preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovorijo.