Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 19. 3. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin (ZPNPPok) - druga  obravnava

Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 2. seji, dne 5. 3. 2008, obravnavala Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin in oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin.

Iz poročila Odbora Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k Predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo z mnenjem Državnega sveta, ki ga je sprejel v prvi obravnavi, ter mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 6. 3. 2008. 

Državni svet je na podlagi mnenja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin ugotovil, da: 

• je Državni zbor v drugi obravnavi Predloga zakona o pokrajinah sprejel amandma k 13. členu, s katerim se je črtalo določilo, da sodi ustanovitev pokrajinskega stanovanjskega sklada med naloge regionalnega pomena, ki so v pristojnosti pokrajin. Pokrajina se bo v povezavi s predlagano rešitvijo v 35. členu tega zakona (novi 159. a člen Stanovanjskega zakona) sama odločila, ali bo ustanovila sklad ali ne.

• je matično delovno telo Državnega zbora s sprejetjem amandmaja treh poslanskih skupin k 59. členu sledilo mnenju Državnega sveta, podanega v okviru prve obravnave, da sodijo dajatve za obremenjevanje voda z odpadnimi vodami in obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu načelom, da se za opravljanje nalog prilagodijo tudi viri sredstev, med prihodke občin. Dopolnjen predlog zakona v 59. členu (112. člen Zakona o varstvu okolja) določa, da so okoljske dajatve zaradi obremenjevanja odpadnih voda z odpadnimi vodami in obremenjevanja okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki oziroma zaradi odlaganja odpadkov prihodek proračuna občine, na območju katere ima zavezanec sedež oziroma stalno prebivališlče.

• komisija ni podprla predloga Združenja občin Slovenije, da bi bilo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obvezna pokrajinska gospodarska javna služba, saj je to v skladu z 149. členom Zakona o varstvu okolja obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. V skladu z zakonom o lokalni samoupravi je skrb za zbiranje in odlaganje odpadkov izvirna pristojnost občin in bi zato taka  rešitev pomenila prenos naloge z občinskega na pokrajinski nivo, kar pa ni namen tega zakona. Glede na predlog zakona o pokrajinah se občine lahko dogovorijo in zagotavljanje lokalne javne gospodarske službe prenesejo na pokrajino. 

• komisija ni podprla predloga Državnega sveta, ki ga je podal v prvi obravnavi, da bi nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, izdanih na podlagi varstva okolja, opravljala pokrajinska inšpekcija za varstvo okolja, ker bi s tem posegli v pristojnost občin. Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov lahko opravlja le lokalna skupnost sama, ki pa lahko tak nadzor prenese na organ skupne občinske uprave - medobčinski inšpektorat. 

• je komisija podprla predlog predlagatelja, da se pristojnost na področju zapiranja rudnika svinca in cinka Mežica, rudnika živega srebra Idrija, rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica ter Rudnika Trbovlje-Hrastnik prenese na pokrajine in s tem priprava in izvajanje razvojnih projektov, ki so nujni za revitalizacijio degradiranega okolja. Ob tem je komisija opozorila na problem finančnih sredstev, ki jih bodo morale zagotavljati pokrajine, saj se tudi država sooča s problemom zagotavljanja zadostnega obsega sredstev za odpravo posledic rudarjenja oziroma izvajanje sprejetih programov.

• je komisija ocenila, da je predlagana rešitev glede zagotavljanja zavetišč primerna, saj dopušča možnost zagotavljanja javne službe zavetišč tako na nivoju občin kot na nivoju pokrajin.

• je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ocenila, da argumenti Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki se ne strinja s prenosom ustanoviteljstva splošnih bolnišnic na pokrajine, niso prepričljivi.

• je skladno z načelom postopnosti pri uporabi sil in sredstev ter subsidiarnosti ukrepanja ob nesrečah smiselno, da v primeru, ko intervencija ob nesreči presega zmogljivost občine, poteka vodenje intervencije na nivoju pokrajine. S sprejetjem amandmaja treh poslanskih skupin k 286. členu je upoštevano stališče komisije, da se mora o zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odločati na nivoju pokrajine, če jih vodijo pokrajinski organi.

• se Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na podlagi dodatnega pojasnila predstavnikov predlagatelja ni strinjala z opozorili Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide k predlaganim rešitvam glede izvrševanja nalog na področju socialnega varstva, saj je ocenila, da občine na področju socialnega varstva ne izgubljajo svojih pristojnosti, ampak se naloge iz državne pristojnosti le prenašajo v izvrševanje pokrajinam.

• je komisija podprla amandma treh poslanskih skupin k 390. členu, ki ga je matično delovno telo Državnega zbora sprejel. 390. člen Dopolnjenega predloga zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin tako določa, da se kmetijska zemljišča v lasti države s prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, neodplačno prenesejo v last pokrajin, stavbna zemljišča v lasti države pa v last občin. Kljub temu, da je Državni svet v okviru prve obravnave podprl predlog za neodplačni prenos kmetijskih zemljišč in stavbnih zemljišč na občine, je komisija v drugi obravnavi podprla predlog, da se na občine prenese le lastništvo stavbnih zemljišč, pri čemer se zaradi stalnega spreminjanja njihovega statusa upošteva, da se prenese lastništvo tistih stavbnih zemljišč, ki imajo ta status na dan prenosa. Komisija se ni strinjala s predlogom Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, da se ohrani sedanja ureditev in da ostane lastništvo in gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Sklada kmatijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije še naprej v pristojnosti države, ki je ustanoviteljica tega sklada. Po mnenju komisije je sklad slab upravljalec in zakupniki nimajo interesa za dolgoročna vlaganja v kmetijska zemljišča. Komisija je podprla predlog za neodplačni prenos kmetijskih zemljišč v lasti države na pokrajine, vendar ob upoštevanju pripombe komisije k 150. in 152. členu predloga zakona, da se v 73. in 88. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih določi, da pokrajine zagotavljajo sredstva za komasacijo in melioracijo. Državni svet ugotavlja, da matično delovno telo Državnega zbora s sprejetjem amandmajev k 150. in 152. členu predloga zakona ni v celoti sledilo pripombi komisije.  

• je komisija v zvezi s pripombami občin, ki se nanašajo na področje kulture, ugotovila, da je v prehodnih in končnih določbah Zakona o financiranju pokrajin določeno, da Ministrstvo, pristojno za kulturo, preneha v polnem ali pretežnem delu financirati izvajanje javne službe javnih zavodov, ki jih je ustanovila ena občina ali soustanovilo več občin na področju kulture, najpozenje 1. 1. 2009 oziroma s prvim dnem proračunskega leta, v katerem bodo začele z delom pokrajine. Ob sprejemanju te rešitve se je ocenilo, da bo z ustanovitvijo pokrajin pretežni del zavodov, ki opravljajo svoje naloge za območje, širše od območja ene občine, prešlo v pristojnost pokrajin, s tem pa tudi financiranje. To pomeni, da bodo z dnem, ko bodo pokrajine začele z delom, financiranje teh zavodov prevzele pokrajine, zaradi tega pa pridobijo tudi soustanoviteljske oziroma ustanoviteljske pravice. 

• je komisija na podlagi dodatnih pojasnil predstavnikov predlagatelja tudi ugotovila, da se z določbo petega odstavka 403. člena tega zakona, na podlagi katerega se glede trajanja zagotavljanja pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe, poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi iz objektivnih razlogov, odškodninske odgovornosti ter odklonitve prehoda javnih uslužbencec uporablja določba 73. člena Zakona o delovnih razmerjih, v ničemer ne poslabšuje položaj delavcev, na kar je opozoril Državni svet v prvi obravnavi. Po mnenju komisije določila 403. člena zagotavljajo prehod javnih uslužbencev na pokrajinske organe in ohranitev vseh pridobljenih pravic.

* * *

Državni svet opozarja na konkretne pripombe, ki jih je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podala k 37. členu, 97. členu, 143., 144. in 145. členu, 150. in 152. členu, 227. členu ter k naslovu podpoglavja c), matično delovno telo Državnega zbora pa ni upoštevalo pri pripravi Dopolnjenega predloga zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin:    

K Zakonu o ohranjanju narave

K 37. členu:

V novem tretjem (3) odstavku 8. člena se v drugi alineji na začetku doda besedilo "v sodelovanju z občinami".

Obrazložitev:
Predlaga se, da pokrajina v sodelovanju z občinami ustanavlja zavarovana območja in sprejema druge ukrepe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na območju teh občin.  

K Zakonu o rudarstvu

K 97. členu:

Prvi odstavek 97. člena se spremeni tako, da se glasi:

"V primeru, ko koncesijo podeli pokrajina, plačilo pripada pokrajini in občini vsaki po 50 %, ko koncesijo podeli država plačilo pripada državi in občini vsaki po 50 %."

Obrazložitev:
Sredstva iz naslova plačila za rudarsko pravico, ki se v skladu s sedaj veljavno ureditvijo deli med državo in občino, bi se morala v primeru podeljevanja koncesije s strani pokrajine deliti med pokrajino in občino in ne na način, kot je predlagano (med državo, pokrajino in občino). Sredstva bi namreč morala ostati v okolju, ki so zaradi teh dejavnosti prizadeta.

K Zakonu o kmetijstvu

K 143., 144. in 145. členu:

Črtajo se 143., 144. in 145. člen.

Obrazložitev:
Te določbe določajo, da so ustanovitelji javnih zavodov na področju kmetijstva pokrajine. Komisija ocenjuje, da je sedanja ureditev in mreža javnih zavodov na področju kmetijstva ustrezna, saj obstoječi javni zavodi opravljajo (z dolgoletno tradicijo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice) vse funkcije na celem območju Republike Slovenije. Mreža obstoječih javnih zavodov in organizacijska struktura omogoča izvajanje javne službe na področju kmetijstva razpršeno po vsem območju Slovenije. Ustanavljanje dodatnih pokrajinskih zavodov na področju kmetijstva bi pomenilo podvajanje funkcij in s tem povečanje stroškov za delo teh zavodov. 

K Zakonu  o kmetijskih zemljiščih

K 150. členu:

V spremenjenem prvem odstavku 73. člena se druga alineja črta.

Obrazložitev:
Na podlagi določb Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil opravljen prenos kmetijskih zemljišč z občin na Sklad kmetijskih zemljišč. Tako občine niso več lastnice kmetijskih zemljišč, razen nepomembnega dela izjem, in tudi nimajo prihodkov za pokrivanje stroškov komasacij. Državni svet opozarja, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podprla neodplačni prenos kmetijskih zemljišč na pokrajine in istočasno predlagala, da se obveznost občin, da iz svojega proračuna zagotavljajo sredstva za komasacijo,  črta iz zakona in ta obveznost dodeli pokrajini. Ker matično delovno telo Državnega zbora tega predloga ni upoštevalo, Državni svet predlaga, da se v spremenjenem prvem odstavku 73. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (150. člen dopolnjenega zakona) črta druga alineja in tako izvzame občinske proračune kot vir sredstev za financiranje komasacij.

K152. členu:

V spremenjenem 88. členu se četrta alineja črta.

Obrazložitev:
Na podlagi določb Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil opravljen prenos kmetijskih zemljišč z občin na Sklad kmetijskih zemljišč. Tako občine niso več lastnice kmetijskih zemljišč, razen nepomembnega dela izjem, in tudi nimajo prihodkov za pokrivanje stroškov melioracij. Državni svet opozarja, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podprla neodplačni prenos kmetijskih zemljišč na pokrajine in istočasno predlagala, da se obveznost občin, da iz svojega proračuna zagotavljajo sredstva za izvedbo melioracije, črta iz zakona in ta obveznost dodeli pokrajini. Ker matično delovno telo Državnega zbora tega predloga ni upoštevalo, Državni svet predlaga, da se v spremenjenem 88. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (152. člen dopolnjenega predloga zakona) črta četrta alineja in tako izvzame občinske proračune kot vir sredstev za izvedbo melioracije.

K Zakonu o zdravstveni dejavnosti

K 227. členu:

227. člen se spremeni tako, da se glasi:

Drugi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Koncesijo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni podeli pokrajinski svet  s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje".

Obrazložitev:
Glede na predlagano rešitev v 222. členu dopolnjenega predloga zakona, da mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni zagotavljajo pokrajine, se predlaga, da podeli koncesijo pokrajinski svet. 

K poglavju B) Prenos nalog iz državne pristopjnosti v izvrševanje pokrajinam

K podpoglavju c) upravne naloge s področja razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za posege v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stanovanjskem področju

V naslovu podpoglavja c) se črta "ter vodenja registrov na stanovanjskem področju"

Obrazložitev:
Na stanovanjskem področju se ne prenašajo naloge iz državne pristojnosti v izvrševanje pokrajinam in zato se tudi ne prenaša vodenje registrov na stanovanjskem področju.

* * *

Državni svet je oblikoval še naslednjo konkretno pripombo:

K Prehodnim in končnim določbam

K 398. členu:

V prvem odstavku se črta besedilo "in Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica".

Obrazložitev:
Zaradi velikega pomena in umetniških dosežkov Primorskega dramskega gledališča je bil leta 2004 izvršen prenos ustanoviteljskih pravic na državo in odtlej je SNG Nova Gorica eno od treh slovenskih gledališč nacionalnega pomena, skupaj z SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor.
SNG Nova Gorica je s svojim poslanstvom in nivojem umetniškega ustvarjanja opravičilo vlogo gledališča nacionalnega pomena. Deluje ob meji, kjer se srečujeta italijanski in slovenski kulturni prostor. S svojimi predstavami se obrača tudi k zamejski publiki in aktivno sodeluje s slovenskimi gledališči onkraj meje. SNG Nova Gorica pomaga vzdrževati gledališko igro ter slovenski jezik številnim dramskim društvom v zamejstvu. SNG Nova Gorica vseskozi dosega vrhunske rezultate na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, je vsakoletni udeleženec Borštnikovih srečanj, že dve zapored sezoni je dobitnik glavne nagrade na Dnevih komedije v Celju (žlahtna komedija po izboru publike in žirije z dvema predstavama, ne samo z eno!) ter žlahtnega komedijanta (Iztok Mlakar).
Predlagana sprememba prenosa ustanoviteljskih pravic države v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica na pokrajino se zdi nerazumljiva in do vseh, ki delujejo v SNG Nova Gorica, celo žaljiva, predvsem pa predlagatelj te odločitve ni argumentiral.

* * *

Državni svet tudi opozarja, da so v zakonodajnem postopku nekateri področni zakoni, ki so tudi predmet sprememb predloga zakona. Zaradi tega bo treba v nadaljnji obravnavi predloga zakona nameniti pozornost tistim predlaganim rešitvam, s katerimi se posega v zakone, ki so v zakonodajnem postopku ter jih ustrezno uskladiti. Ob tem bo treba nekatere določbe, tudi z vidika opozoril Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ponovno preučiti, saj presegajo okvir urejanja tega zakona. Državni svet opozarja tudi na področne zakone, ki so še v vladni obravnavi  in bodo morebiti predloženi v zakonodajni postopek in sprejeti v Državnem zboru pred sprejetjem predmetnega zakona.