Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1C)

Državni svet Republike Slovenije je na 26. izredni seji 29. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji 23. novembra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C).

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji dne 23.11.2010 naj bi v zakonsko ureditev zemljiškoknjižnega vpisa vnesel bistvene pravno-sistemske spremembe, zlasti z vidika krčenja postulacijske sposobnosti, saj po novi ureditvi ne bo več mogla vsaka zainteresirana stranka samostojno in brezplačno predlagati vpisa vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb v zemljiško knjigo.

Državni svet podpira rešitve, ki se nanašajo na elektronsko vlaganje predlogov. Vendar pa predlagana ureditev v novih 125.a do 125.e člena, v katerih se v okviru obveznega elektronskega vlaganja pisanj pooblašča notarja, odvetnika, Državno ali občinsko pravobranilstvo predstavlja nesorazmeren ukrep v okviru postulacijske sposobnosti.

Državni svet meni, da bi lahko zemljiškoknjižni predlog vložila tudi občina ali vsak, ki ima pravni interes. Lokalne skupnosti oziroma občine so do sedaj same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo in so dolžne imeti evidenco svojih nepremičnin. Pri tem izpostavljamo, da je v nekaterih občinah tudi več sto predlogov za vpis v zemljiško knjigo letno (kot npr. v občini Semič 900) in da je do sedaj veljavni zakon v določbi 128. člena vsakemu, ki ima pravni interes, omogočal vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Pri tem je potrebno izpostaviti opozorila, da lokalne skupnosti ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, potrebnimi za pripravo predlogov vpisov v zemljiško knjigo s strani notarjev oz. odvetnikov, kot tudi izhaja iz stališč Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in velike večine občin, med katerimi so tudi štiri mestne občine (Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Celje, Mestna občina Ptuj in Mestna občine Velenje). Do sedaj veljavnem sistemu je vsaka zainteresirana stranka v zemljiško knjigo lahko predlagala samostojno in brezplačno vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb.

Zainteresirane stranke so dosedaj same vlagale v zemljiško knjigo tudi vse tiste pogodbe, pri sestavi katerih se ne zahteva sodelovanje notarjev, torej kjer ni potreben notarski zapis ali overovitev notarja, npr. sodna poravnava, poočitbe imen (npr. sprememba priimka, vpis začetka stečajnega postopka, vpis postopka osebnega stečaja), vpis odvzema poslovne sposobnosti, predznamba lastninske pravice, sodna poravnava in številni drugi vpisi. Vse te pogodbe se bodo morale po novem vpisovati v zemljiško knjigo obvezno preko notarjev in odvetnikov. Npr. tudi za vse služnostne pogodbe za komunalno infrastrukturo so dosedaj lokalne skupnosti, občine, in drugi lahko same vlagale zemljiškoknjižne predloge in to brezplačno. Po novem bo vse to potrebno drago plačati odvetnikom in notarjem.

Ocena, ki izhaja iz analize Gospodarske zbornice Slovenije je, da bodo nove storitve obveznega vlaganja preko notarjev in odvetnikov za državljanke in državljane, obrtnike, podjetnike, občine, zavode, gospodarstvenike in druge subjekte občutno dražje. Po analizi Gospodarske zbornice Slovenije bodo namreč vsi navedeni subjekti oškodovani letno za 30 milijonov evrov, ki jih bodo morale stranke plačati notarjem in odvetnikom, kar dejansko pomeni 30 milijonov evrov dodatnega dobička notarjem in odvetnikom.

Spremembe v delu, kjer se odvzema možnost vsaki zainteresirani stranki, da sama vloži predlog za vpis v zemljiško knjigo so premalo domišljene in bodo povzročile velike težave. Gre za nesprejemljiv predlog obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko notarjev in odvetnikov, ki bo dejansko pomenil 30 milijonov evrov dodatnega dobička notarjem in odvetnikom na breme brezposelnih, socialno ogroženih upokojencev, mladih, socialno šibkih, obrtnikov, bankrotiranih podjetij, zadolženih občin, gospodarstva ki še komaj diha in ostalih subjektov. Prav tako velja poudariti, da je argument, da bo hramba, ki jo bodo odslej imeli kot pooblastilo notarji, resnično za državljane brezplačna, zelo težko prepričljiv. Pripombe in mnenja, ki prihajajo od ljudi, ki to doslej opravljajo na pristojnih okrajnih sodiščih in tudi od samih notarjev so zaskrbljujoča. Zakon lahko povzroči veliko škode, na kar so v zakonodajnem postopku opozarjale številne občine in poslanci Državnega zbora.

Državni svet meni, da bi vsaka zainteresirana stranka v zemljiško knjigo lahko predlagala samostojno in brezplačno vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb, kot je veljalo do sedaj. Še posebej pa to velja tudi za lokalne skupnosti oziroma občine, ki so do sedaj same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo. Z določbo, da bo "Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik ali pooblaščenec predlagatelja" se bodo občinam povzročili dodatni in nesorazmerni visoki stroški, kar bo zanje predstavljalo veliko obremenitev v luči dejstva, da imajo nekatere občine tudi več sto predlogov za vpis v zemljiško knjigo letno, pri čemer so izvzeti številni drugi vpisi. Poudarjamo da določba zadnjega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi določa, da "občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Dve ali več občin lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva". V primeru, da je ustanovljen organ za več občin bo postopek otežen v primerjavi z današnjim standardom, ko občine samostojno urejajo zadeve.  

Državni svet opozarja tudi na novost, da se na sodiščih ne bodo več shranjevali izvirniki pogodb v tako imenovani zbirki listin. Menimo, da s tem ne bo več zagotovljena transparentnost in pravna varnost, ker bodo stranke v nepremičninskem poslovanju negotove in zbegane, ker ne bodo vedele, kje lahko dobijo pogodbe pravnih prednikov za posamezno nepremičnino. Posledično pa to pomeni nastanek občutno več morebitnih sodnih sporov, in s tem dodatni zaslužki odvetnikov ter posledično sodni zaostanki.

Zaradi navedenega, še posebej zaradi neustrezne rešitve, s katero se odvzema možnost vsaki zainteresirani stranki, da bi kot do sedaj samostojno in brezplačno predlagala vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb, ter se jih bo z dodatnimi stroški nesorazmerno finančno obremenilo, zahtevamo, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Jože Korže.