Datum odgovora: 1. februar 2008
Z dopisom št. 212-05/04-33/65 z dne 9. 1. 2008 ste nam posredovali vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca. Na vprašanja bomo skušali odgovarjati v kontekstu, kot so bila zastavljena.
Prvo vprašanje: Ali ima ministrstvo na voljo podatke o številu uvedenih postopkov in višini zahtevanih vračil nezakonito izplačanega denarja s strani proračuna RS in o kršitvenih oblikah oziroma področjih, kjer prihaja do največjega števila oškodovanja državnega proračuna?
Odgovor:
Ministrstvo za finance, Direktorat za javno računovodstvo izplačuje sredstva proračuna le, če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji. Vsak posamični akt o razpolaganju s proračunskimi sredstvi mora biti v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Postopki izplačil iz državnega proračuna so dolgotrajni, sestavljeni iz številnih faz notranjih finančnih kontrol, v katerih so udeležene različne osebe in državni organi. Iz navedenega razloga so zakonsko določeni tudi roki za plačila, ki omogočajo, da se vsi postopki lahko nemoteno opravijo. Poleg navedenega mora imeti vsak izdatek iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino. Smatra se, da so knjigovodske listine verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. To pomeni, da lahko država sklepa pravne posle v pravnem prometu le v pisni obliki. Odredbodajalec se mora pred podpisom odredb prepričati ali so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo. V vseh primerih izplačil iz proračuna je najvišji organ kontrole, ki ugotavlja kršitve, Računsko sodišče. Računsko sodišče zagotavlja zanesljive in kakovostne informacije o finančnem poslovanju, izvajanju nalog, doseganju ciljev in rezultatov, upravljanju, notranjih kontrolah in odgovornostih Državnemu zboru, poleg navedenega pa so letna poročila, iz katerih so kršitve nedvomno razvidne, objavljena tudi na njihovih spletnih straneh.
Drugo vprašanje: V kakšni meri je bila država uspešna pri povračilu nezakonitih izplačil (v kolikšni meri sploh ocenjuje, da je prišlo do oškodovanja)?
Odgovor:
V skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu državne organe pred sodišči zastopa Državno pravobranilstvo. Ministrstvo za finance je v telefonskem razgovoru z Ministrstvom za pravosodje, na katerega ste prav tako naslovili dopis, prejelo obvestilo, da je Ministrstvo za pravosodje za podatke že zaprosilo pri Državnem pravobranilstvu.
Tretje vprašanje: Kakšno vlogo imajo lahko pri tem posamezniki, ki vedo za goljufivo ravnanje in o tem seznanijo državne organe? So upravičeni do nagrad ali česa podobnega?
Odgovor:
V kolikor so z vprašanjem mišljeni javni uslužbenci, so le-ti že na podlagi Zakona o javnih uslužbencih zavezani pri izvrševanju javnih nalog ravnati častno v skladu s pravili poklicne etike, poleg navedenega pa so odgovorni za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih nalog. Nagrade za tovrstna opozorila za javne uslužbence torej niso predvidene, saj jih k takšnemu ravnanju zavezuje pozitivna zakonodaja. Prav tako pozitivna zakonodaja ne opredeljuje nagrad ali česa podobnega za primere posameznikov, ki prijavijo goljufivo ravnanje in o tem seznanijo državne organe. Glede na navedeno in v povezavi s prvim odgovorom ne more biti sporno, da se v državnem proračunu za tovrstne primere brez zakonske podlage ne more predvideti izdatkov.
Pripravila:
Marija Arnuš
Mag. Alenka Bratušek
Generalna direktorica
Direktorata za finance
