(6. april 2010)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 17.02.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolegi državni svetniki, spoštovani vabljeni, gospod minister. Pričenjam 16. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Za današnjo sejo so se opravičili naslednji državni svetniki: mag. Borut Meh in gospod Anton Peršak.
Na sejo je bil vabljen dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in lokalni razvoj. O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 1. aprila 2010 ste prejeli naslednji dnevni red in sicer 1. - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij. Obveščam vas, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje. Glede na navedeno in ker nisem prejel nobenega predloga za razširitev, ugotavljam, da je dnevni red naslednji. 1. - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.
Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Državni zbor je zakon sprejel na 21. izredni seji, v torek 30. marca 2010 in vam je bil naslednji dan posredovan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, s prvopodpisanim Borisom Popovičem ste 1. aprila prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katere poročilo ste prejeli na klop. Obravnavale so ga tudi interesne skupine. Morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki. Predlagam spoštovani, da pričnemo z obravnavo predloga, da bi Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predloga za odložilni veto, če želi dodati dodatno obrazložitev? Izvolite kolega Boris Popovič.
BORIS POPOVIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki. Kot veste, se danes ne oglašam prvič o zadevi poskusa razbitja Mestne občine Koper, ki je v minulih dneh, zlasti v medijih .../Nerazumljivo./... in pripeljala zadevo, ki je res politična, vendar v svojem bistvu predvsem pravno-formalna in zakonska, do vrelišča. Veseli me, da je predsednik našega cenjenega organa, to je Državnega sveta, v nedeljo v oddaji TV Klub na POP TV zatrdil, da bodo ob današnji razpravi in kasnejši odločitvi odločali zgolj in samo argumenti. S tem se tudi sam popolnoma strinjam, saj so bili prav argumenti tisti, ki so mene kot župana občinski svet Mestne občine Koper, samoupravno italijansko skupnost Koper in približno 10.000 podpisnikov pobude za razpis zakonodajnega referenduma vodili, da uberemo vse zakonsko možne in določene poti, da do razbitja Mestne občine Koper ne pride. Kajti kljub temu, da je Državni zbor Republike Slovenije na 21. izredni seji, dne 30. 3. 2010 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je ustanovil občino Ankaran, ta občina ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev in to je poglavitni argument.
Seveda ob tem obžalujem, da je v igri tudi usoda občine Mirna, kjer gre za povsem drugačno zadevo. Dovolite mi, da ponovno poudarim in predstavim razloge občinskega sveta Mestne občine Koper, na katere opozarja v svojem negativnem mnenju predlogu zakona, z dne 25. marca 2010. Občina Ankaran ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev občine, določenih v 13.a členu zakona o lokalni samoupravo. Ustanovitvi občini Ankaran ni izvedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka UIII301-98. Ustanovitev nove občine Ankaran bistveno posega v ustavno zaščitene pravice italijanske narodne skupnosti, obenem pa pomeni tudi nespoštovanje mednarodnih pogodb in nesporazumov. Naj torej razčlenim. Občina Ankaran ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi. Občina sicer izpolnjuje objektivne kriterije, ki jih določa 13. člen zakona o lokalni samoupravi, ne izpolnjujejo pa kriterija iz 13.a člena zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da ima občina najmanj 5.000 prebivalcev. Tak kriterij oziroma pogoj sicer res ni moč jemati togo in so izjeme od tega pogoja dopustne, kot je to določeno v tretjem odstavku 13.a člena. Potrebno pa je poudariti, da morajo biti te izjeme nedvoumno in določno izkazane, kar pa v konkretnem primeru seveda niso. S tem v zvezi Ustavno sodišče v svoji odločbi, številka UI2-06 izrecno navedlo, da je predlagatelj dolžan utemeljiti razloge, ki utemeljujejo ustanovitev nove občine. Iz navedenega izhaja, da je potrebno nedvoumno in določno razložiti zakaj se lahko v konkretnem primeru odstopu od splošnega pogoja glede števila prebivalstva in obrazložiti in določno navesti katera izjema je določena v tretjem odstavku 13.a člena zakona o lokalni samoupravi, v konkretnem primeru opravičuje ustanovitev občine, ki ima manj kot 5.000 prebivalcev. V primeru občine Ankaran to ni bilo storjeno in Vlada Republike Slovenije v obrazložitvi predloga zakona ni obrazložila katera konkretna zakonska izjema upravičuje ustanovitev nove občine z manj kot 5.000 prebivalci.
Drugič. Kot izhaja iz odločitve Ustavnega sodišča, UI301-98, je Mestna občina Koper v teritorialnem smislu neustavna v tem, ker povezovanje mesta in z njim nepovezanih naselij v eno občino ni le v nasprotju z ustavno zasnovo mestne občine, ampak tudi z ustavno zasnovo občine nasploh. Izločitev naselja Ankaran iz Mestne občine Koper in na tem območju ustanovitev nove občine Ankaran, v ničemer ne rešuje zgoraj navedenega problema, temveč v bistvu problem še samo poglablja. Dejstvo je namreč, da je bilo naselje Ankaran zaradi razvoja luke in poslovno-gospodarske cone Cermin, neposredno povezano z mestom Koper in iz tega vidika v duhu odločbe Ustavnega sodišča morda celo edino nesporno naselje v celotni Mestni občini Koper, ki je bilo vključeno v Mestno občino Koper. Z ustanovitvijo občine Ankaran se je na eni strani poseglo v že povezano naselje, po drugi strani pa so naselja nad Ankaranom dejansko izgubila neposredni stik in postala tako še bolj nepovezana z mestom, Mestna občina Koper pa še bolj neustavna.
Kot je bilo že navedeno, lahko Državni zbor ustanovi novo občino, če ta izpolnjuje zakonske pogoje in če je nova občina v skladu z ustavno zasnovo občine na eni strani, na drugi strani, če preostali del občine iz katere se izloči nova občina, še vedno izpolnjuje zakonske pogoje in je v skladu z ustavno zasnove občine. V konkretnem primeru Mestna občina Koper z izločitvijo naselja Ankaran še vedno izpolnjuje zakonske pogoje za mestno občino, nikakor pa ni moč trditi, da je v skladu z ustavno zasnovo občine. Državni zbor ne bi smel sprejeti nikakršne delitve Mestne občine Koper, ki problema teritorialne neustavnosti ne v celoti rešuje v duhu že navedene ustavne odločbe. Geografski in gospodarski razlogi kažejo na utemeljene razloge, zaradi katerih bi naselje Ankaran moralo ostati del Mestne občine Koper. Naselje Ankaran v mejah sedanje krajevne skupnosti je bilo namreč v celoti vključeno v ureditveno območje mesta Koper. To je že najmanj 20 let stara in še vedno veljavna opredelitev dolgoročnega plana in prostorskih sestavin veljavnih planskih dokumentov. Z razvojem pristanišča so se pristanišče in z njim povezane dejavnosti začele širiti na območju tako imenovane ankaranske bonifike. Že z dolgoročnim prostorskim planom iz leta 1986 je bil razvoj mesta Koper namenjen velik del tega območja z novim državnim prostorskim načrtom, ki je v pripravi pa bo za razvoj gospodarskih dejavnosti namenjenih še več teh površin. Gre za območje, ki se je v preteklih letih .../Nerazumljivo./... Mestne občine Koper razvilo praktično iz nič in danes predstavlja razvojno gospodarski potencial za enovito Mestno občino Koper. Prav tako je potrebno podariti, da bo ustanovitev nove občine Ankaran imel lahko izrazito negativni vpliv na poslovanje in razvoj Luke Koper, kar ima lahko škodljive posledice tako za Mestno občino Koper, kot tudi za širšo regijo in državo kot večinskega lastnika Luke Koper.
Tretjič. Ponovno je potrebno opozoriti na dejstvo, ki ga je izpostavil tako občinski svet Mestne občine Koper, kot tudi samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper in pa obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, da na območju Mestne občine Koper deluje italijanska narodna skupnost, ki ima že z Ustavo zagotovljen poseben status. Ta poseben status italijanski narodni skupnosti zagotavlja 64. člen Ustave, z ustanovitvijo nove občine se bo povsem objektivno gledano, poslabšal položaj pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Narodna skupnost bo prizadete v okviru pravice do vzgoje in do izobraževanja v svojem jeziku, na območju občine Ankaran ni šole, ni vrtca, ni knjižnice z italijanskim jezikom, gospodarske in kulturne dejavnosti in ob drugih pravicah, ki jih sedaj kot močna skupnost enotno uresničevala v okviru Mestne občine Koper. Pri tem je potrebno poudariti, da se lahko sprememba območja občine ogrozi etnična sestava občine. Z drugimi besedami povedano, delitev Mestne občine Koper pomeni številčno slabitev italijanske narodne skupnosti in njeno večrazpršenost, ki v končni fazi zaradi majhnega števila pripadnikov italijanske skupnosti v novi občini, lahko pomeni zamrtje njene dejavnosti. Poleg tega, da sprejeti zakon krši ustavne pravice italijanske narodnosti pa je tudi v nasprotju s 7. točko posebnega statuta, predloženega k londonskemu memorandumu iz leta 1954, ki ga je Republika Slovenija priznala.
Spoštovani. Zgoraj našteti argumenti, ki verjamem, bodo podlaga za vaše oziroma naše odločanje. Nenazadnje smo se svetnice in svetniki o tej temi na seji sveta pa tudi na seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter na interesni skupini lokalnih interesov že lani spomladi, 10. in 11. marca 2009 odločili, da ne podpiramo predloga za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran ter za določitev njenega območja. Državni svet je to odločitev sprejel z veliko večino, saj je od 34 prijavljenih za zavrnitev, glasovalo 25 za, le 2 pa sta bila proti. Tudi na seji Državnega zbora, 25. septembra lani, ko je obravnaval predlog za začetek postopkov za ustanovitev občine Ankaran ter razpisa referenduma, se je za razpis referenduma od 73 prisotnih poslancev, odločilo 39, proti pa jih je bilo kar 33. Žal so 30. marca letos za novo občino glasovali celo tisti poslanci, ki so bili pred tem proti razpisu referenduma, kot veste pa je bil rezultat od 65 prijavljenih, 39 za, proti zakonu pa 20 in to kljub negativnemu mnenju matičnega telesa, torej Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Prepričan sem, da tudi danes ne bomo nasedli negativni propagandi, ki so jo v minulih dnevih še veliko močneje sprožili pobudniki za razbitje Kopra, saj so dokazali, da so pripravljeni uporabiti prav vsa sredstva in vse povezave in to zgolj zato, da bi dosegli svoje lastne interese. Eklatanten dokaz kršenja človekovih pravic je najboljši dokaz, da ni prav noben organ ali institucija izvzet, je včerajšnji prispevek v osrednji informativni oddaji POP TV, ko to vodi novinar Edi Pucer, sicer Ankarančan in eden najvidnejših predstavnikov pobude in vseh aktivnostih za razbitje, ki se je že večkrat javno in medijsko izpostavljalo in celo v imenu pobude, celo vodil predstavitev morebitne nove občine v javnosti. Prepričan sem, da državni svetniki ne bomo nasedli na tako v nebo vpijoče in očitne špekulacije, katerim so žal nasedli predstavniki ljudstva v Državnem zboru. Prepričan sem, da se to v Državnem svetu ne bo zgodilo in da bomo uspeli ohraniti zdrav razum in razsodnost ter se odločili pravično, v interes vseh državljank in državljanov Slovenije, tudi predstavnikov narodnostne skupnosti. Nenazdnje gre za spoštovanje italijanske narodnosti, njihovih pravic, nenazadnje pa tudi za spoštovanje meddržavnih pogodb Republike Slovenije. Kajti navadna laž in zavajanje, golo sprenevedanje, ne verjamem pa, da gre za nepoznavanje, kajti to bi bilo še hujše, je izjava pobudnika Gregorja Stršnika(?), da so ozenski sporazumi povozili londonski memorandum. V ozsemske sporazume so vkomponirana določila londonskega memoranduma. Žal gre le še za en dokaz kako politika resnično nima dna in v svoji poti zlorabi resnično vse vrednote. Ustanavljanje občin je res politično dejanje, a spoštovana svetnika in svetniki, Mestna občina Koper le ni povsem navadna občina. Je obmejna, obmorska z edinim slovenskim oknom v svet in jasno ter povsem razumljivo je, da vzbuja apetite in tu seveda obstajajo interesi in sile, ki zlorabljajo oziroma zlorabijo politične sile v Sloveniji, enkrat leve, enkrat desne, a vedno so isti v ozadju in boj za občino ne traja le zadnje leto, traja že 16 let.
Sam kot župan sem že dobil neustavno občino in nenehno se v ozadju poskusov razbitja pojavlja ena in isto ime, en človek, vedno je to gospod Danijel Starman. To ime in tega gospoda vsi vi dobro poznate, saj vas je večino od vas tudi osebno sam klical in pri vas lobiral za novo občino, čeprav je sicer prebivalec občine Koper in ne živi na območju Ankarana, torej so interesi več kot jasni in nedvoumni. Naj ob tem poudarim, da vsi zagovorniki enotnosti Mestne občine Koper, nekateri bijejo zanje že dobrih 16 let, nikoli žolčno ne nasprotuje drugače mislečim, temveč je njihovo nasprotovanje o razbitju občine legitimno in zgodovinsko, geografsko, kulturološko, narodnostno pogojeno tako kot tudi celotna Mestna občina Koper.
Naj samo omenim vse investicije, ki smo jih v zadnjih letih od kar sem jaz župan pač nekako uredili oziroma izvedli v sami krajevni skupnosti Ankaran. Naredili smo novo šolo, devetletko, naredili smo nov vrtec oziroma odprli ga bomo čez dva meseca, tudi nov zdravstveni dom oziroma prostore za zdravstvo. Naj povem, to so bili vsi pogoji, katere smo seveda mi s pomočjo Mestne občine Koper seveda skupno udejanjili, ampak vsi ti pogoji so pogoji za 13. člen, nikakor pa za 13.a člen. Naj povem, da nikakor nobena občina po zakonu pač se ne more ustanoviti, če nima določenih pogojev in med temi pogoji je tudi osnovna šola, ampak glede na to, da je to dvojezično območje, mora imeti tudi osnovno šolo in vrtec v italijanskem jeziku in tega krajevna skupnost Ankaran nima in nikakor ne moremo dovoliti to, da bi šli mimo zakona in verjeli, ja, mogoče bodo pa naredili oziroma obljubili so, da bodo naredili, kajti enostavno zakon jasno govori, imeti jo morajo zdaj.
Spoštovani, Državni svet obstaja kot korekcija klasičnega političnega odločanja, kje je jasno, da so močno prisotni motivi lobiranja političnih strank. Prepričan sem, da bo v Državnem svetu prevladal zdrav razum, da bo še enkrat dokazal, da Državni svet ni samo potreben in utemeljen, ampak je njegov obstoj še kako potreben in utemeljen. Prav tu pa so razlogi zakaj bi se ga dnevna politika rada rešila, odgovor je enostaven, preprost. Da bi lažje manipulirala z državljani. Hvala vsem.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Popovič. Želi besedo predstavnik predlagatelja, gospod minister? Izvolite.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Spoštovani predsednik, predsedujoči, spoštovane svetnice in svetniki. Mnenje Vlade glede ustanavljanja novih občin smo že večkrat predstavili. V tem primeru pa s predlogom zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij je Vlada tehnično zaključila postopke za ustanovitev občin, ki so v Državnem zboru potekali v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi. Predlog zakona so podali oziroma predlagatelji so poslance Državnega zbora in ta predlog zakona je samo posledica predhodnih postopkov in v okviru predhodnega postopka je Državni zbor ugotovil, da območje predlaganih občin Ankaran in .../Nerazumljivo./... izpolnjujeta pogoje za ustanovitev. Za ustanovitev novih občin je bila izražena volja prebivalcev na teh območjih na referendumu. Za ustanovitev nove občine Ankaran, s sedežem v Ankaranu je glasovalo 956 volivcev ali 55,45%. Za ustanovitev nove občine Mirna, s sedežem na Mirni je glasovalo 1.306 volivcev ali 88,24%. Pri predlaganju občine Ankaran je bilo poudarjeno tudi vprašanje ali nova razdelitev upošteva interese italijanske narodne skupnosti in jim omogoča udeležbe predlagani lokalni samoupravni skupnosti, kot jim to zagotavlja Ustava. Strokovna presoja je, da ustanovitev občine Ankaran ne zmanjšuje pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti, ki so jim zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije. Iz predloga za ustanovitev občine Ankaran ni razviden namen poslabšanja položaja italijanske narodne skupnosti. Predlog zakona vsebuje tudi spremembo občine Sveti Juri v občini Sveti Juri ob Ščavnici in sicer v skladu s četrtim odstavkom 9. člena zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se ime občine praviloma določi po središčnem naselju, ki je praviloma tudi sedež občine. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod minister. Želi predstavnik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo? Besedo ima kolega Verbič.
JERNEJ VERBIČ: Hvala predsednik. Kolegica, kolegi, gospod minister. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je danes na 48. seji obravnavala predlog skupine državnih svetnikov, s prvopodpisanim kolegom Borisom Popovičem za sprejem odložilnega veta na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Po dolgi razpravi je komisija podprla predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim kolegom Borisom Popovičem za sprejem odložilnega veta, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občine in o določitvi njihovih območij. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Verbič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Ozimič, izvolite v imenu lokalnih interesov.
MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Tudi interesna skupina lokalnih interesov je obravnavala pobudo za odložilni veto na temo ustanovitve občin in seveda po izčrpni razpravi tudi nekako s spoštovanjem interesne skupine prisluhnili argumentom in se posebej temeljito seznanili s stanjem tukaj. Zdaj odločitev interesne skupine je, da interesna skupina predlog za odložilni veto podpira. Vendar tisti del, ki je tukaj, na čem je utemeljen veto, je izključno usmerjen v ustanovitev občine Ankaran in razmerja pač v koprski občini vemo pa, da zakon zajema tudi ustanovitev občine Miren in pa da pravzaprav o tej drugi občini, ki naj bi se po tem istem zakonu ustanovila, pravzaprav ni bilo izrečene niti besede in je v tem smislu nesporna. V kolikor bo prišlo do izglasovanja veta, bo pač tudi to neka kolateralna škoda v zvezi s problemi ustanovitve občine Ankaran. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Ozimič. Odpiram razpravo. Kolega Bahun. Izvolite.
DRAGO BAHUN: Hvala lepa predsednik. Jaz se opravičujem nekaterim svetnikom, ki so že v bistvu poslušali danes mojo razpravo na skupini lokalnih interesov, ker bom v bistvu ponovil isto, kar sem diskutiral tudi tam.
Včeraj smo na POP TV poslušali izjavo predstavnika občine oziroma ne občine, krajevne skupnosti Ankaran, ki je rekel, da v primeru, da bodo državni svetniki sprejeli ta veto, pomeni to najmanj tako neodgovorno ali pa še bolj neodgovorno ravnanje, kot pa, če bi Državni zbor v bistvu podelil imuniteto poslancu Prijatelju. Jaz mislim, da gre za relativno neodgovorno izjavo. Moram reči, da takih neodgovornih izjav je bilo v zadnjem času kar veliko. Še posebej tudi na nek način je letelo na nas, ki smo podpisali ta predlog za odložilni veto, tudi v tem smislu, češ, da smo padli pod interese in vpliv koprskega župana. Jaz moram reči, da absolutno protestiram proti takim izjavam in naj povem, da sem se za ta podpis odločil na osnovi resnično tehtanja vseh argumentov, pozitivnih in negativnih. Definitivno pa sem prepričan, da so argumenti, ki so bili danes tudi že predstavljeni s strani gospoda Popoviča, le pretehtajo in da v bistvu Ankaran kot tak, nima osnove za samo občino. To, da sem tudi prepričan, da v bistvu, kako bi rekel temu, Koper oziroma koprski zaliv, ne samo Koper, mesto, ampak koprski zaliv terja, da je resnično v bistvu razvoj po principu trajnostnega razvoja. To pomeni enoten in usklajen gospodarski, družbeni, prostorski, pomorski in ekološki razvoj in tu se ne gre za neke parcialne interese oziroma bom rekel, ti posamezni lokalni interesi tu morajo, pod narekovaji, kloniti tudi nekaterim širšim družbenim interesom pa .../Nerazumljivo./... samo Luko Koper.
Jaz sam, kot sem rekel tudi prej, sem v upravi enega zelo velikega slovenskega giganta in v bistvu, ki je na popolnoma drugem koncu Slovenije, ampak za nas, tudi za nas, za naš gospodarski razvoj je ključnega pomena v bistvu razvoj Luke Koper, razvoj luke po principu trajnostnega razvoja in jaz mislim, da je treba enkrat tudi te, sicer tako imenovane lokalne interese, ki jih podpiram in jaz vedno pravim, da bi bilo treba te interese in želje in v bistvu tudi zahteve Ankarana reševati v okviru dialoga, v okviru občine, ampak enkrat je treba te lokalne interese tudi malo podrediti nekim širšim družbenim interesom. Tu se gre za 35% volilnih udeležencev. Ne gre se za 900 in tako naprej. Za 35% volilnih udeležencev, upravičencev v Ankaranu. Tu se gre za 200 ljudi v razliki pri referendumu. V primerjavi z ostalimi občani mestne občine in bom rekel tudi širšega mnenja. Tako, da resnično pravim, ne gre se tu za vprašanje kaj določena sredina pridobi ali izgubi. Jaz mislim, da je treba to delati širše, treba je gledati tudi, bom rekel, širši gospodarski in tudi družbeni interes Slovenije, ki na nek način v bistvu zahteva enotnost tega teritorija v bistvu v okviru koprskega zaliva. Tako, da v tem smislu na nek način apeliram, da državni svetniki le upoštevamo tudi ta širši interes, ne čisti ozek, lokalni in, da na nek način ta veto tudi v celoti podpremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Bahun. Kolega Šuštaršič.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz bi se isto distanciral od teh izjav lokalpatriotov v Ankaranu, ki opredeljujejo državne svetnike. Jaz sem se sam javil za podpis k temu predlogu za veto. Nihče me ni poklical, nihče me ni prepričeval. Javil sem se pa zaradi tega, ker se absolutno ne strinjam, da drobimo lokalno samoupravo ob etični meji z Italijo. Absolutno se ne strinjam. Tako kot se tudi nisem strinjal, da smo prodali koprsko banko pa še par takih stvari smo počeli ob zahodni meji in z vsem spoštovanjem do želja in potreb lokalnega prebivalstva, ampak tako kot je ravnokar bilo rečeno, Koper je vitalno mesto za dolgoročen razvoj Slovenije in ne moremo na tak način drobiti lokalno samoupravo. Poleg tega pa tudi se mi zdi, da je tukaj tudi zelo hud egoizem, kako rento potegniti ven iz tega pristanišča za del prebivalstva na tem območju. Torej jaz sem za to, da upoštevamo dolgoročne interese celotne Slovenije, ne pa par prenapetih ljudi v Ankaranu.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Kolega Golob.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: ... tri pobude iz vsake strani kako se naj odločam, ali za veto, ali proti veto, nihče pa mi ni svetoval, naj grem v tem času v Tivoli. Vendar, ko človek prebere podpisnike vidi takšne palete različnih političnih virov, kot se je tukaj zbrala, Državni svet še ni videl. Od, rečem Čebin do Škofije, delodajalci, predstavnik delojemalcev, s pokrajin, ves spekter take slovenske enotnosti še nikoli ni bilo za veto in po dobrih velikonočnih obedih se je seveda rodil danes en kisel primorski mineštrom. Tako, da imamo o čem razpravljati. Zadeva, vsaj terja pomislek kaj se v Sloveniji dogaja, kaj se dogaja na obali in seveda v skrbi gospoda Popoviča, da ne bi mu razhajkalo občine, seveda človek pomisli, da tudi mora on skrbeti, da ne bi z njegovo skoraj da večno odsotnostjo razpadel Državni svet, v smislu, vsi so prihajali, njega ni bilo. Pa če mu boste danes dali podporo, mu dajte pogojno, da če boš hodil na seje Državnega sveta. Ker, če se ne hodi na seje Državnega sveta, je žalitev to za nas. Vendar gre za mnogo več. Gre za to, da se ohrani enotnost obale, njen gospodarski potencial na izredno občutljivem področju, ne glede kdo je župan. Tudi, če se danes Državni svet vmeša slučajno v predvolilni boj v občini Koper, seveda to jasno pomeni, če Popovič tu zmaga, to pomeni toliko in toliko jačina njegove osebe na volitvah. Pa dobro, glejmo malo dolgoročnejše, ne glede na to kdo bo župan, naj to ostane skupaj v smislu gospodarskega potenciala ter razdeljena obala pomeni tudi slabše gospodarske možnosti, razvojne možnosti in marsikaj kar je pomembno.
Torej argumenti govorijo za to, da ohranimo obalo bolj enovito, ne pa jo začnemo še z večjim cepljenjem, ker kot taka je gospodarsko tudi napram Ljubljani bistveno močnejša. 70.000 prebivalcev pomeni en skupni interes, ki lahko precej ojača. Čudi pa seveda človeka, da je 39 poslancev, ne glede na argumente, ki so jih predstavljali protagonisti današnje razprave, glasuje recimo proti nečemu za kar ni argumentov. Vendar to da pač misliti, da je politika pogosto nad pravom pa nad določenimi interesi.
Izredno zanimivo čtivo o tej tematiki pa seveda veže tekst gospoda Borisa Ježa v nedeljski prilogi. Da v bistvu gre le za malo merjenje moči na denarcih, da je ta zadeva okrog Ankarana pa Kopra, je igra na velike pare. Tukaj so parcele, ki pomenijo prekvalificira naj faktor 10, da ne rečem 100, če vzamete stanovanja na ferantovem vrtu so se prodajala po 10.000 mark, danes so vredna 500.000 evrov. To so igre z zemljišči pa z nepremičninami in to tudi gospod Popovič in Ankarančani dobro vedo. Da ni tu samo za idealizem do odčetnjave in slovenske obale. Tako, da preseneča pa seveda tudi naši gospodje državni svetniki. Manjši kot je župan občine, bolj je nekako za veliko občino. Torej se je preteklost kar pozabila, ker smo cefrali Slovenijo na vaške skupnosti, ki so postale občine. Marsikje bi se splačalo združiti to, da bi se nabral ekonomski potencial, da ne bo denarja samo za luči pa pločnike, ampak, da bi se v okviru povečanih občin še kaj drugega lahko zgradilo. Tako, da pomislimo o vseh teh stvareh, argumenti so seveda za in proti, vsekakor ne bi nič škodilo, če gospodje poslanci v času pred razpravo o interpelaciji, torej, ko bo parlament poln razprav, o bullmastifih, o hitrosti na avtocestah, se malo ogrejejo z argumenti za male in velike občine. Ne bi nič škodilo. Slovenija vse sorte prenese. Torej argumenti govorijo to pot v prid gospodu Popoviču, ampak naj spoštuje Državni svet tako kot je treba. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega dr. Jan.
DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Se opravičujem dvakrat. Prvič zato, ker podaljšujem sejo in drugič zato, ker mi ni nič jasno v katerem sistemu in kakšen sistemu živimo. Po eni strani je bil referendum izveden in volje ljudstva je in v Ustavi te države piše, da jim je na oblasti ljudstvo. Res je sicer, da še noben referendum ni bil uresničen v življenju, ampak zdaj smo pa mi zdaj spet na tem, da enega razveljavimo ali kako že to gre. Če pa je res to, kar pravijo predlagatelji, potem ne vem zakaj se ta referendum ni preprečil, saj imamo Ustavno sodišče, imamo celo vrsto mehanizmov, ki ščitijo zakonitosti, tako da kdorkoli, karkoli na referendum ne more dati in tudi, če so bili res tam premetavanje glasov pa neki nogometaši tam se pojavili in tako naprej in glasovali, tudi to se da preprečiti v .../Nerazumljivo./... Po drugi strani pa ne vem kaj dela Vlada. Če potem predlaga nek zakon, ki je v nasprotju z merili za ustanovitev občine. Tako, da tukaj res eni in drugi ne vem kaj počnejo in zakaj smo mi tukaj zraven. To mi pa še najmanj ni jasno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Kolega dr. Mencinger. Izvolite.
PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana kolegica, kolegi, gospod predsednik. Tokrat sem spet v situaciji, da ne vem kako se odločiti. Če poslušam ene argumente sem za tiste, če poslušam druge, sem za tiste. Tako, da se mi zdi še najbolj pravično, da nič ne rečem oziroma, da se vzdržim glasovanja. Pri čemer imam pa samo en pomislek. Pri nas smo s temi občinami naredili res pravi kaos. Naredili smo jih toliko in ta decentralizacija v resnici pomeni centralizacijo v Ljubljani. Ta centralizacija se pa kaže tako, da praktično nobena občina ne more sama živeti in se tako o usodi občin vse bolj odloča v Ljubljani, ne pa tam, kjer bi se moralo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Mencinger. Želi še kdo besedo od državnih svetnikov? Sicer sprašujem vas kolega Popovič, glede na to, da je vaše ime bilo večkrat omejeno, če občutite potrebo po repliki ali ni potrebno?
BORIS POPOVIČ: Hvala za besedo.
Ne čutim potrebe do replik. Več ali manj je zadeva jasna, vsi smo več ali manj razumeli o čem se gre. Moram samo še enkrat poudarit, dajte se gospodje svetniki in svetnica odločit v korist slovenskega naroda, v korist vseh občank in občanov. Vi že veste kaj je prav. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Popovič. S tem zaključujem razpravo. Na glasovanje bom dal predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite vašo prisotnost. 36.
Kdo je za veto? (19 članov.) Proti? (4 člani.)
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel. S tem zaključujem 16. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in razpravo. Jutri se vidimo na redni seji.
(Seja se je zaključila 6. aprila 2010 ob 17.40.)
