Mnenje k predlogu zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih (ZG-B) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih (ZG-B) - skrajšani postopek

Državni svet podpira predlog zakona, ki določa, da se pristojbina, ki je prihodek proračuna lokalnih skupnosti, ne upošteva pri izračunu lastnih prihodkov občin po predpisih o financiranju občin in da se le-ta izkaže kot namenski prejemek. Hkrati se zavzema za sistemsko rešitev problematike statusa gozdnih cest in za zagotovitev sistemskega vira financiranja v okviru primerne porabe občin.

Državni svet poudarja, da mora zakon določiti, da je pristojbina namenski prihodek občin, saj veljavna Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, ki določa namenskost teh sredstev, ni zadostna podlaga oziroma sedanja ureditev ni v skladu z zakonom o javnih financah.

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona ne rešuje vprašanja statusa gozdnih cest, ki niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo meril za javno cesto, čeprav se po njih odvija javni promet, ter ne zagotavlja zadostnega obsega finančnih virov za njihovo vzdrževanje. Zato pričakuje čimprejšnje sistemske rešitve na tem področju.

Obrazložitev:

Državni svet poudarja, da je treba z zakonodajno-tehničnega vidika v predmetnem zakonu določiti, da so pristojbine namenski prejemek občin. Čeprav ni zakonske podlage za namensko porabo pristojbin, pa občine le-te namenjajo za vzdrževanje gozdnih cest, kar je bolj posledica vsakoletnega sklepanja tripartitnih pogodb med občino, pristojnim ministrstvom in zavodom za gozdove, na podlagi katerih občine prejmejo sredstva državnega proračuna za vzdrževanje gozdnih cest le ob pogoju, da namenijo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Ker praksa kaže, da obseg pristojbin in lastnih sredstev lokalnih skupnosti ne zadošča za vzdrževanje gozdnih cest, bi bilo nujno razjasniti vprašanje, ali so gozdne ceste izključno v interesu lastnikov gozdov, ali imajo tudi drugo funkcijo oziroma so v interesu lokalnih skupnosti. V kolikor so gozdne ceste samo v interesu lastnikov gozdov, ki v skladu z zakonom o gozdovih plačujejo pristojbino za njihovo vzdrževanje, bi se morala sredstva za te namene zagotavljati le iz pristojbin, če pa imajo gozdne poti javni interes, to niso več gozdne ceste po zakonu o gozdovih, ampak občinske ceste po zakonu o javnih cestah, za katere je treba zagotoviti zadosten obseg sredstev preko sistemskega zakona o financiranju občin v okviru sistema primerne porabe. V primerjavi s preteklimi leti, ko je gozdna pot dejansko služila le lastnikom gozdov, danes služijo prometu vseh prebivalcev iz odmaknjenih krajev, ne samo uporabnikom in lastnikom gozdov, zato imajo javni značaj in bi morale spadati pod javne ceste.

V povezavi z 38. členom zakona o gozdovih, ki določa, da sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih prihodkov in iz pristojbine ter Republika Slovenija, se postavlja vprašanje, kako se lahko pristojbina za vzdrževanje gozdnih poti šteje med prihodke občine za financiranje porabe.

Predlagana sprememba zakona pomeni nekakšen minimalni napredek, ni pa to celovita rešitev, saj se finančna avtonomija lokalnih skupnosti bistveno ne bo spremenila, prav tako se ne bodo zagotovila zadostna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, bo pa njegova uveljavitev občinam zagotovila nekaj dodatnih sredstev za izvajanje zakonskih nalog.

Državni svet tudi opozarja, da je državni zbor v preteklosti že večkrat sprejel parcialne rešitve, saj je za nekatere prihodke (turistična taksa, koncesija za naravne dobrine in koncesija od iger na srečo), ki se sicer štejejo za prihodke občine za financiranje porabe, določil, da se ne upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov po predpisih o financiranju občin. Če bi bila iz virov primerne porabe izločena tudi pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ne bi bila nobena izjema.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.