Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 33. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 18. maja 2005.

Seja se je pričela ob 12.10 uri in se zaključila ob 17,36 uri.

Predsednik je pričel 33. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- prof.dr. Jože Mencinger
- Branko Majes
- Petra Kersnič

Na sejo so bili vabljeni:
- Gospod Bojan Kontič, poslanec v Državnem zboru, k 3. točki
- Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, k 3. točki,
- Gospod dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, k 4. točki,
- Gospod dr. Andrej Bajuk, Minister za finance, k razširitvi dnevnega reda s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005,
- Gospod dr. Vasko Simoniti, Minister za kulturo, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija - druga obravnava,
- Gospod Aleks Štakul, Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija - druga obravnava,
- Gospod mag. Janez Drobnič, Minister za delo, družino in socialne zadeve, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZVS-D) - druga obravnava,
- Gospod Vili Rezman, Poslanec v Državnem zboru, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZVS-D) - druga obravnava,
- Gospod Boris Sovič, Skupnost občin Slovenije, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZVS-D) - druga obravnava,

- - -

Od vabljenih se je opraviči:
- Gospod Bojan Kontič, poslanec v Državnem zboru, k 3. točki

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod mag. Milan M. Cvikl, Poslanec v Državnem zboru, k 3. točki,
- Gospod dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja Republike
Slovenije, k 4. točki,
- Gospod Aleks Štakul, Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija - druga obravnava,
- Gospod Sašo Gazdič, v.d. direktorja Direktorata za medije, Ministrstvo za kulturo, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija - druga obravnava,
- Gospod Štefan Kociper, Generalni direktor Direktorata za socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, k razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZVS-D) - druga obravnava,
- Gospod Gorazd Perenič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, k razširitvi dnevnega reda s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005,
- Gospa Štefka Korade Purg, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za organizacijo in kadre, Ministrstvo za javno upravo, k razširitvi dnevnega reda s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005,
- Gospa Alenka Bratušek, v.d. direktorja, Direktorat za proračun, Ministrstvo za finance, k razširitvi dnevnega reda s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005,

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med..

S sklicem dne 4.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 32. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine ZUZSŠP- druga obravnava (EPA 105-IV),
Poročilo o delovanju Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in okoljskih problemih v letu 2004 (EPA 145-IV)

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo z naslednjimi točkami:

Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-!) - druga obravnava (EPA 206-IV)
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZVS-D) - druga obravnava
Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (Rb2005) (EPA 236-IV)
Priprava državnega sveta na ponovne volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta, predsednikov, podpredsednikov in članov komisij

Predlog za razširitev dnevnega reda je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED:

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

Odobritev zapisnika 32. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine ZUZSŠP- druga obravnava (EPA 105-IV),
Poročilo o delovanju Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in okoljskih problemih v letu 2004 (EPA 145-IV),
Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) druga obravnava (EPA 206-IV)
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu ZVS-D - druga obravnava (EPA 197-IV),
Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (Rb2005) (EPA 236-IV)
Priprava državnega sveta na ponovne volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta, predsednikov, podpredsednikov in članov komisij,

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 32. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 32. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 25.4.2005.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 32. seje glasujejo.

Zapisnik 32. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za šolstvo in šport glede zagotavljanja finančnih sredstev za vzdrževanje šolskih objektov in površin.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede zagotavljanja finančnih sredstev za vzdrževanje šolskih objektov in površin in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Ali ima Ministrstvo za šolstvo in šport RS v proračunu RS za leto 2005 zagotovljenih dovolj finančnih sredstev za redno vzdrževanje šolskih objektov in površin?

Obrazložitev:

Namen vzdrževanja je, da nepremičnina ohrani svojo vrednost in funkcionalnost. Pomanjkljivo in nezadostno vzdrževanje nujno povzroči propadanje objekta, kar na koncu predstavlja nepopravljivo škodo. Zato je redno vzdrževanje nujnost.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve, ki se nanašajo na odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Jože Ilc.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca, ki se nanašajo na odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

Koliko časa bo Ministrstvo za zunanje zadeve RS izvajalo pasivno politiko glede vseh kršitev in posegov Republike Hrvaške proti Republiki Sloveniji?
Na kakšni osnovi ministrstvo brezpogojno podpira vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo?
Ali ministrstvo pozablja, da je organ Republike Slovenije, ki mora varovati interese te države in ne sosedov?

Obrazložitev:

Od ustanovitve države Republike Slovenije Republika Hrvaška uveljavlja različne zahteve v škodo RS. Zatrjuje, da ji pripada slovensko ozemlje v Piranskem zalivu, na Trdinovem vrhu, ob reki Muri, ovira ribiče na reki Muri ipd. V zadnjem času je zaplenila brod na reki Muri, ne spoštuje veljavnega dogovora o NEK. Sedaj je šla še tako daleč, da postavlja pogoje, kje sme biti lokacija radioaktivnih odpadkov v Republiki Sloveniji. Tako ravnanje presega že vse meje. Ministrstvo za zunanje zadeve RS pa na to ne reagira in se ponaša pasivno, da ne rečemo servilno. Ponavljajo se razne izjave: "Ne smemo zaostrovati zadev, umirjati žogico ipd.", kar nikakor ni vredno predstavnikov slovenske države. Popolnoma nesprejemljivo je, da Ministrstvo za zunanje zadeve RS izjavlja, da bo brezpogojno podpiralo vstop Republike Hrvaške. Kje je tukaj razlog za tako delovanje? Kje so slovenski nacionalni interesi?

Postopek Ministrstva za zunanje zadeve RS v odnosih s sosedi nikakor ne kaže pozitivnih rezultatov za slovensko državo.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop ste prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Veterinarski upravi RS v zvezi z boleznijo "praskavec".

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z boleznijo "praskavec" in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

Kdaj se je v Sloveniji pojavila pri ovcah bolezen "praskavec"?
Kaj je vzrok za nastanek te bolezni?
Kakšni ukrepi so potrebni za njeno ozdravitev in kateri so že izvedeni?
Ali se ta bolezen prenaša tudi na druge živali in na ljudi?

Obrazložitev:

Pojav bolezni pri domačih živalih ni zanemarljiva zadeva. Nastanejo vprašanja primernosti obolelih živali in drugih živali za prehrano kakor tudi nevarnost ali možna nevarnost razširitve te bolezni na druge živali. Vsekakor pa je treba biti še posebej pozoren, ali se ta bolezen lahko prenese tudi na ljudi. Zato so nujni ustrezni ukrepi.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede izplačil državne pomoči za škodo po suši v letu 2003.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede izplačila državne pomoči za škodo po suši v letu 2003 in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kako namerava pristojno ministrstvo izplačati državno pomoč za škodo po suši v letu 2003 ne da bi bilo prizadeto načelo enake obravnave vseh prizadetih upravičencev, ki so oddali vloge o škodi zaradi posledic naravnih nesreč?

Obrazložitev:

Za škodo po suši v letu 2003 se morajo upoštevati vse vloge, ki so bile vključene v program odprave posledic naravnih nesreč, sprejetih na Vladi Republike Slovenije dne 30.10.2003 ter vključene v dokončno oceno škode, potrjeno na vladi dne 24.12.2003 v višini 31,276 mrd SIT. Za vse vloge, ki so bile oddane po potrditvi programa odprave posledic naravnih nesreč dne 30.10.2003 in niso vključene v dokončno oceno škode, potrjeno dne 24.12.2003, pa je potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Nesprejemljivo je, da je vlada upoštevala vloge upravičencev, ki ob prvem popisu v leti 2003 niso prijavile škode, so jo pa prijavile do 30.3.2004 za pridelke, ki so bili pospravljeni v letu 2003, saj se je na račun teh vlog zmanjšala višina državne pomoči kmetom, ki so utrpeli največjo škodo. Za škodo, ki je bila prijavljena od potrditve programa odprave posledic naravnih nesreč dne 30.10.2003 pa do 30.3.2004 mora vlada zagotoviti dodatna sredstva, saj za to škodo ob potrditvi programa še ni vedela; dejansko stanje tako ni bilo popolno ugotovljeno in zahteva ponovno obravnavo na vladi. Za določitev višine sredstev državnega proračuna se po predpisih uporabijo podatki o potrjeni škodi. Prijavljena škoda po 24.12.2003 ni bila potrjena na podlagi podatkov iz vloge posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva, zato tem upravičencem ni možno dodeliti sredstev iz predhodno ugotovljene škode, ker se s tem krši načelo enakosti in enake obravnave upravičencev, saj se bo dodeljena kvota sredstev zaradi teh vlog sorazmerno zmanjšala.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za notranje zadeve glede neoviranega nošenja orožja hrvaških policistov po slovenskem ozemlju v Prekmurju.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z nošenjem orožja hrvaških policistov v Prekmurju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca se glasita:

Koliko časa bo še Republika Slovenija dopuščala, da brez dovoljenja slovenskih organov hrvaški policisti neovirano nosijo orožje v Prekmurju, ko se vozijo prek šestih slovenskih vasi brez nadzora in kdo bo nosil odgovornost za morebitni eksces?
Koliko dovoljenj za vstop hrvaških policistov z orožjem na slovensko ozemlje v Prekmurju je že izdala policija in za kakšen namen?

Obrazložitev:

Po 36. členu zakona o nadzoru državne meje - uradno prečiščeno besedilo (ZNDM-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 20-873/2004) se vstop v Republiko Slovenijo sicer lahko dovoli pripadnikom tujih varnostnih organov v uniformi, z orožjem in z vozili, ki so označeni z njihovimi znaki in emblemi, vendar mora dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izdati policija pod pogojem, da to ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije.

Po 37. členu smejo ne glede na določbe prejšnjega člena vstopiti v Republiko Slovenijo in izvajati z mednarodnim sporazumom določene ukrepe za nadzor državne meje in druge naloge mednarodnega policijskega sodelovanja pooblaščene osebe drugih držav, prav tako pa smejo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, tovrstne ukrepe in naloge izvajati tudi policisti Republike Slovenije v tujini. Ob pogoju vzajemnosti smejo na ozemlju Republike Slovenije pripadniki tujih varnostnih organov, ki izvajajo naloge in ukrepe iz prejšnjega odstavka tega člena, brez posebnega dovoljenja nositi uniformo, osebno orožje ali druga prisilna sredstva, če je to del njihove službene opreme, vendar smejo orožje in druga prisilna sredstva uporabiti le, če je to potrebno, da bi odvrnili od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.

Gornja člena iz zakona o nadzoru državne meje sta edina podlaga za nošenje orožja tujih varnostnih organov v Republiki Sloveniji, zato je vprašljivo ravnanje naše države v primerih, ko dovoljenje s strani policije ni bilo izdano. V Prekmurju smo priča velikemu številu dogodkov, v katerih se hrvaška policija s službenimi avtomobili vozi prek šestih vasi v Prekmurju policija R Slovenije pa za to najverjetneje ni izdala nobenega dovoljenja. Zastavlja se vprašanje podlage in vzroka za takšno ravnanje hrvaške policije in na drugi strani za pasivnost slovenske policije v primerih, ko je prišlo do takšnih dogodkov. Ob negativnih dogodkih, ki se kar vrstijo v Prekmurju v zvezi z R Hrvaško, se tudi postavlja vprašanje odgovornosti za morebitne dogodke, ki bi lahko pripeljali do neupravičene uporabe orožja na slovenskem ozemlju s strani hrvaške policije.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za zunanje zadeve ali organi EU vedo za početje hrvaške policije, ki neovirano nosijo orožje preko slovenskega ozemlja v Prekmurju.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca se glasita:

Ali organi Evropske unije vedo za početje hrvaške policije, ki brez dovoljenja Republike Slovenije kot članice Evropske unije dopušča, da hrvaški policisti neovirano nosijo orožje v Prekmurju, ko se vozijo prek šestih slovenskih vasi?
Kaj bo storila Republika Slovenija glede tatvine broda na reki Muri v Hotizi?

Obrazložitev:

Zakon o nadzoru državne meje - uradno prečiščeno besedilo (ZNDM-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 20-873/2004) v 36. in 37. členu natančno določa pravico vstopa pripadnikov tujih varnostnih organov z orožjem v Republiko Slovenijo. Omenjena člena iz zakona o nadzoru državne meje sta edina podlaga za nošenje orožja tujih varnostnih organov v Republiki Sloveniji. V Prekmurju smo priča velikemu številu dogodkov, v katerih se hrvaška policija s službenimi avtomobili vozi prek šestih vasi v Prekmurju, policija R Slovenije pa za to ni izdala nobenega dovoljenja. Eden izmed odgovorov Republike Slovenije na ravnanje hrvaških varnostnih organov je tudi obvestilo organov Evropske unije o početju hrvaške policije in s tem Republike Hrvaške kot ene izmed kandidatk za vstop v Evropsko unijo. V tej zvezi je tudi drugo vprašanje, ki se nanaša na možnosti rešitve že nastalega problema in preprečitve podobnih dogodkov v prihodnje.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 4.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z kaznovanjem tujih pravnih in odgovornih oseb zaradi prekrškov.

- - -

S pošiljko dne 4.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z denacionalizacijskimi postopki.

- - -

S pošiljko dne 4.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve o možnosti pooblastitve Beneške komisije, da prouči stanje slovenske manjšine v Avstriji.

- - -

S pošiljko dne 4.5.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede uporabe aditivov v zdravilih, hrani in kozmetiki.

- - -

S pošiljko dne 13.5.2005 2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z ukrepi za povečanje števila medicinskih sester.

- - -

S pošiljko dne 13.5.2005 2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z varstvom interesov državljanov Republike Slovenije v tujini po diplomatskih in konzularnih predstavništvih.

K 3. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine - druga obravnava, ZUZSŠP, EPA 105-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 12/05.

Predlog je obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 4.5.2005.

Mnenje Vlade Republike Slovenije so prejeli s pošiljko dne 13.5.2005.

Mnenje Zakonodajno pravne službe DZ so prejeli 17.5.2005 z elektronsko pošto.

Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal mag. Milan M. Cvikl, poslanec v Državnem zboru.

Razpravljali so Drago Bahun, Anton Peršak, prof.dr. Alojz Križman, mag. Zlatko Jenko, mag. Dušan Semolič Marjan Maučec, Marta Turk, Cvetko Zupančič, Milan Ozimič, Doro Hvalica, Branko Kodrič.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar, Služba Vlade Republike za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Franci Rokavec.

Repliko so podali Anton Peršak, Drago Bahun, Cvetko Zupančič, prof.dr. Alojz Križman, Marjan Maučec, Doro Hvalica.

Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko.

Amandma je vložil državni svetnik Marjan Maučec in sicer:

1. Prvi, drugi in tretji odstavek predloga mnenja državnega sveta se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma sta vložila državna svetnika Marjan Maučec in prof. dr. Alojz Križman in sicer:

2. V četrtem odstavku se v napovednem stavku besedi "naslednja sklepa" nadomesti z naslednjim besedilom: "ugotovil, da ima predlagani predlog zakona osnovo v 143. členu Ustave Republike Slovenije. Državni svet ob tem predlaga naslednja sklepa:"

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik Marjan Maučec in sicer:

3. V četrtem odstavku se v 1. točki za besedama "državni zbor" doda "do 1. septembra 2005".

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik Marjan Maučec in sicer:

4. V četrtem odstavku se v 2. točki se besedo "čim prej" nadomesti z "do 1. septembra 2005".

Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine (ZUZSŠP)- druga obravnava

Državni svet je ob obravnavi predloga zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine ugotovil, da ima predlog zakona osnovo v 143. členu Ustave Republike Slovenije.

Državni svet je ob tem sprejel naslednja s k l e p a :

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da v državni zbor do 1. septembra 2005 predloži predlog za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije, ki bo omogočil ustanovitev pokrajin na celotnem območju Republike Slovenije in opredelil način ustanavljanja pokrajin ter izvedbo prenosa nalog iz državnega na regionalni nivo.
Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da do 1. septembra 2005 pripravi izhodišča za sistemsko ureditev decentralizacije in uvedbo drugega nivoja lokalne samouprave.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 4. točki dnevnega reda:
- Poročilo o delovanju Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in okoljskih problemih v letu 2004, EPA 145-IV

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 14/05.

Poročilo je obravnavala Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije o državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 4.5.2005.

Kratko obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije.

Razpravljali so Doro Hvalica, Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o delovanju Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in okoljskih problemih v letu 2004

Državni svet pozitivno ocenjuje Poročilo o delovanju Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in okoljskih problemih v letu 2004, ki ga je Svet za varstvo okolja Republike Slovenije predložil v obravnavo državnemu zboru na podlagi 151. člena zakona o varstvu okolja.

Državni svet ugotavlja, da sprejeti strateški dokumenti in zakonski ter podzakonski akti ne upoštevajo v zadostni meri probleme in opozorila, ki izhajajo iz predmetnega poročila, zato predlaga vladi in državnemu zboru, da v okviru njihovih dopolnitev in sprememb upoštevata opozorila Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije ter zaradi potrebe po zagotovitvi sonaravnega uravnoteženega razvoja Slovenije zavzameta bolj aktiven odnos do izpostavljenih problemov.

Državni svet se strinja z ugotovitvami Sveta za varstvo okolja RS, da je za razvojni preboj koristno čim prejšnje oblikovanje ustreznih programskih osnov in projektov ter načrtno usposabljanje strokovnjakov na področjih, ki bodo omogočila ta razvojni preboj, vendar ob tem opozarja, da je naš kadrovski potencial omejen in še ta se ne odloča za vede, ki so ključnega pomena za razvojni preboj naše družbe. Državni svet zato poudarja, da je treba slediti opozorilom Sveta za varstvo okolja RS in dvigniti okoljsko zavest ter poudariti pomen izobraževanja mladih na področju ohranjanja in obnavljanja narave in družbe in tudi izkoristiti potencial mladih v smeri razvojnega preboja, saj je tudi od tega odvisna kvaliteta človekovega življenja.

Državni svet opozarja, da je v slovenskem prostoru križišče V. in X. vseevropskega cestnega koridorja, ki ima lahko pozitivne učinke na gospodarski razvoj, vendar povečevanje obsega cestnega tovornega prometa in neučinkovitost preusmerjanja prometnih tokov na železniški podsistem povzročata prekomerne okoljske obremenitve. Zato državni svet predlaga vladi, da čim prej sprejme ustrezne ukrepe za preusmeritev tovornega prometa na železnice.

Državni svet opozarja, da morajo kmetje s pristopom Slovenije v EU in s tem sprejetjem evropskega sobivanja obdelovati kmetijske površine v skladu z evropskimi okoljskimi standardi. Ker so kmetje zaradi pridobivanja sredstev evropskih strukturnih skladov zavezani k sonaravni kmetijski dejavnosti in sanaciji okolja, se bo po mnenju državnega sveta kvaliteta obdelovalnih površin izboljšala, vendar se stanje tal in podtalnice zaradi preteklih dejanj največjih onesnaževalcev kmetijskih površin ne bo izboljšalo kmalu in v takem obsegu, kot bi si želeli.

Za Slovenijo je značilna sorazmerno dobro ohranjena narava, vendar pa je lahko razmeroma majhno slovensko ozemlje ogroženo tudi zaradi neracionalne rabe prostora, ki prinaša s seboj vrsto problemov. Med drugim ima razpršena poselitev negativen vpliv na stanje podtalnice in s tem glavnega vodnega vira v Sloveniji, povzroča večje stroške komunalne infrastrukture, izgubljajo se najboljša kmetijska zemljišča in posledično površine za pridelovanje hrane. Po mnenju državnega sveta je naloga države, da z vodenjem in izvajanjem okolju prijazne politike na vseh področjih ustvarja pogoje za trajnostno sonaravni razvoj naše družbe, ki je v pogojih globalizacije bistvenega pomena.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija - druga obravnava (ZRTVS-1) (EPA 206-IV)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 26/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija DS za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 16.5.2005 in tudi po elektronski pošti.

Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Sašo Gazdič, v.d. direktorja Direktorata za medije, Ministrstvo za kulturo.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal Anton Peršak.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljali so Drago Bahun, Jožef Jeraj, prof. dr. Alojz Križman.

Svoj glas je obrazložil Jože Ilc.

Obrazložitev je podal tudi Aleks Štakul, Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija.

Amandmaje je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

4. člen predloga zakona se dopolni tako, da se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:

(3) Ustvarjanje, pripravljanje in dodajanje lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin izvajajo tudi lokalni, regionalni in študentski in televizijski programi s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih.

II.

Spremeni se 28. člen predloga zakona, in sicer tako, da se:

A) spremeni prva alinea prvega odstavka 28. člena predloga zakona:

- iz plačil RTV-prispevka (v nadaljevanju besedilu: prispevek)

B) doda nova četrta alinea drugega odstavka 28. člena predloga zakona:

- del stroškov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija in stroški za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo skladno z Zakonom o medijih.

C) dopolni tretji odstavek 28. člena predloga zakona tako, da se za piko doda nov stavek, ki se glasi:

Tri odstotke prispevka se nameni za sofinanciranje ustvarjanja in pripravljanja lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin v lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programih s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih, na osnovi kriterijev in na način, določen z uredbo Vlade RS.

III.

Črta se 44. člena predloga tega zakona.

Obrazložitev

I.

Lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena so pomembna dopolnitev programskih vsebin javne službe, ki jo izvaja RTV Slovenija. Pomembni so zlasti za uresničevanje pravic državljanov do obveščenosti in svobode izražanja predvsem o vsebinah,k i so povezane z življenjem, dogajanjem in problemi prebivalstva v lokalnem in regionalnem okolju, s čimer pomembno prispevajo k uresničevanju 39. člena Ustave Republike Slovenije. Soustvarjajo razmere za skladnejši regionalni razvoju, so podpora zadovoljevanju in uveljavljanju specifičnih interesov ljudi na določenem območju in vključujejo programske vsebine, povezane z delom in življenjem narodnih, etničnih in verskih skupnosti, ki živijo v določenih okoljih. Posebno skrb namenjajo ohranjanju tradicije, ljudskega izročila in narečij. V obmejnih okoljih so nepogrešljiv dnevni stik slovenske manjšine z matičnim narodom in so med Slovenci v zamejstvu tudi zelo dobro sprejeti in poslušani. V vseh lokalnih in regionalnih RTV programih s statusom predstavljajo te in druge za lokalno in regionalno skupnost pomembne vsebine najmanj 30 % programskega časa. Priprava teh vsebin je strokovno zahtevna in bistveno dražja od vsebin, ki jih posredujejo tako imenovani komercialni radijski in televizijski programi. Ravno zaradi cenovne konkurenčnosti slednjih na oglaševalskem trgu lokalni, regionalni in študentski RTV programi s statusom posebnega pomena samo z oglaševalskimi prihodki ne morejo ohraniti zahtevane vsebinske strukture.

Zgolj z oglaševalskimi prihodki ti programi ne morejo preživeti, zato obstaja resna nevarnost, da bo večina od 17 radijskih in 7 televizijskih lokalnih, regionalnih in študentskih RTV programov prisiljena spremeniti programsko strukturo in programske vsebine bistveno osiromašiti. Okolja, v katerih delujejo, bodo s tem osiromašena ne samo v medijskem in informativnem smislu, pač pa tudi v kulturnem, jezikovnem in navsezadnje razvojnem smislu. Izdajatelji bodo že v letošnjem letu prisiljeni odpuščati novinarje in druge ustvarjalce programskih vsebin, nekateri lastniki pa so že začeli s prodajo. Lastniška struktura lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena je bila doslej zelo raznolika. Glede na neurejene razmere je velika nevarnost, d se še ta del radijskih in televizijskih programov znajde v že obstoječih lastniških RTV mrežah, kar po naši presoji ne more biti v interesu enakomernega ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Pomembno je tudi, da imajo vsi RTV programi posebnega pomena sedež zunaj glavnega mesta in so pomemben del medijske podobe Slovenije, ki bi bila z njihovim programskim preoblikovanjem bistveno osiromašena. Več kot polovica izdajateljev teh programov deluje oziroma ima sedež na demografsko ogroženih in obmejnih območjih države.

II:

3 % RTV prispevka, ki bi ga namenili za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena, ne morejo vplivati na poslabšanje materialnega položaja javne službe RTV Slovenija, ne na njegovo finančno samostojnost in tudi ne morejo povzročiti ogroženosti programske in organizacijske samostojnosti zavoda, saj gre v proračunu RTV Slovenija za minimalna sredstva v okviru enega od zakonskih virov, iz katerih se financira dejavnost RTV Slovenija. V zadnjih nekaj letih je javni zavod zlasti na področju oddajnikov in zvez pridobil dodatne komercialne vire sredstev in iz te dejavnosti ustvarja iz leta v leto večje dobičke, RTV prispevek pa zaradi tega ni bil zmanjšan. Na področju oglaševanja obstajajo številne neizkoriščene možnosti, saj zakon o medijih v enaki višini omejuje obseg oglaševanja za programe RTV Slovenija kot za lokalne in regionalne RTV programe posebnega pomena, s tem, da ima RTV Slovenija po zakonu še dodatno možnost zaslužka s TV prodajo, to pa lokalnim in regionalnim RTV programom posebnega pomena ni dovoljeno. RTV Slovenija bi lahko dosegla bistveno večje prihodke iz oglaševanja, če na trgu ne bi povzročala zmede in nelojalne konkurence z nerealno visokimi popusti na veljavne cenike. Nam dostopne analize tudi kažejo, da je bilo zaposlovanje v Javnem zavodu RTV Slovenija neracionalno in naj bi blizu 20 % zaposlenih delalo malo, nekateri celo nič. S prerazporeditvijo minimalnega dela RTV prispevka za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena bi bil dosežen neprimerno večji programski in finančni učinek tega dela prispevka, saj bi z njim omogočili vsebinsko kakovostno informiranost na lokalni in regionalni ravni izdajateljem, ki so razpršeni po vsej državi, kakšne javni zavod RTV Slovenija objektivno ne more zagotavljati v svojih programih - zaradi časovnih omejitev in zaradi vsebinske nezanimivosti lokalne problematike za vso slovensko javnost. Z dopolnjevanjem javnega servisa na lokalni in regionalni ravni bi bil proračun RTV Slovenija v bistvu razbremenjen.

Da ne bi prišlo do prenehanja delovanja izdajateljev lokalnih, regionalnih in študentskih programov s statusom posebnega pomena, predlagamo zakonodajalcu, da tem programom zagotovi preživetje z minimalno podporo iz javnega vira. Po naši presoji je najbolj realen, stabilen, vsebinsko primeren in transparenten vir sofinanciranja delež v RTV prispevku v višini 3 % prispevka, kar v strukturi prispevka mesečno znaša 80 tolarjev na zavezanca za plačevanje prispevka. Naši dodatni argumenti so poslušanost in gledanost teh programov pa tudi prepričanost večine naših poslušalcev in gledalcev, da že zdaj RTV prispevek plačujejo tudi za svoje lokalne in regionalne programe. Ker so ti programi po vsebini dopolnitev javne službe na lokalni in regionalni ravni in pomembno prispevajo k uresničevanju v 39. členu Ustave zagotovljenih pravic do svobode izražanja vsakomur in uresničevanje pravice do obveščenosti vsem državljanom, so po naši oceni predlagane dopolnitve zakona o RTV Slovenija utemeljene in ustavno dopustne. V Odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004 je Ustavno sodišče v 16. točki navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali lahko zakonodajalec predpiše uporabo prispevka tudi za namene iz drugega odstavka 82. člena Zmed, tako da Odločba ne vsebuje odločitve, da je RTV prispevek ustavno spore vir za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena.

III.

Potem, ko je Ustavno sodišče na pobudo javnega zavoda RTV Slovenija razveljavilo del 82. člena zakona o medijih in s tem kot vir sofinanciranja 3 % RTV prispevka, za vsebinsko pripravo ni več stabilnega javnega vira sofinanciranja. Ustavno sodišče je sicer napotilo zakonodajalca, da ta problem razreši do septembra 2004, vendar se to ni zgodilo.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti v 82. členu zakona o medijih razveljavilo besede "in RTV prispevka", začetek učinkovanja razveljavitve pa je odložilo za sedem mesecev. S tem je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo in dalo možnost, da na ustavno skladen način uredi sofinanciranje priprave programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in TV programov. Zakonodajalec ni postopal skladno z napotilom v ustavni odločbi in v predpisanem roku ni pripravil ustavno dopustnih rešitev financiranja omenjenih programov, tako da ti programi še vedno nimajo ustreznega in stabilnega vira financiranja.

Predlagani amandmaji so bili sprejeti (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) - druga obravnava

Državni svet v načelni razpravi meni, da mora novi zakon zagotoviti, da bo RTV Slovenija v celoti izpolnjevala svoje poslanstvo in delovala skladno z zasnovo osrednje nacionalno informativne, kulturne in izobraževalne institucije. Pri tem je pomembno, da se z zakonom zagotovi možnost objavljanja stališč in interesov vseh političnih skupin in vseh oblik civilne družbe tako, da se vsem omogoči sodelovanje pri programski politiki RTV, še posebej naj se zagotovi odprtost informativnega programa. Po mnenju državnega sveta lahko zakon to omogoči le s takšno organiziranostjo delovanja in vodenja, da ta pomembni javni zavod ne bo podrejen nobeni politični usmeritvi ali skupini.

Državni svet ugotavlja, da novi zakon predvsem spreminja sestavo in pristojnosti organov RTV in predvideva organiziranje tako programskega kot nadzornega sveta RTV z drugačno sestavo in drugimi pristojnostmi od veljavnega zakona.

Zato je državni svet oblikoval naslednje konkretne pripombe:

K 4. členu:

V 4. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Ustvarjanje, pripravljanje in dodajanje lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin izvajajo tudi lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih."

Obrazložitev: Lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena so pomembna dopolnitev programskih vsebin javne službe, ki jo izvaja RTV Slovenija. Pomembni so zlasti za uresničevanje pravic državljanov do obveščenosti in svobode izražanja predvsem o vsebinah,k i so povezane z življenjem, dogajanjem in problemi prebivalstva v lokalnem in regionalnem okolju, s čimer pomembno prispevajo k uresničevanju 39. člena Ustave Republike Slovenije. Soustvarjajo razmere za skladnejši regionalni razvoj, so podpora zadovoljevanju in uveljavljanju specifičnih interesov ljudi na določenem območju in vključujejo programske vsebine, povezane z delom in življenjem narodnih, etničnih in verskih skupnosti, ki živijo v določenih okoljih. Posebno skrb namenjajo ohranjanju tradicije, ljudskega izročila in narečij. V obmejnih okoljih so nepogrešljiv dnevni stik slovenske manjšine z matičnim narodom in so med Slovenci v zamejstvu tudi zelo dobro sprejeti in poslušani. V vseh lokalnih in regionalnih RTV programih s statusom predstavljajo te in druge za lokalno in regionalno skupnost pomembne vsebine najmanj 30 % programskega časa. Priprava teh vsebin je strokovno zahtevna in bistveno dražja od vsebin, ki jih posredujejo tako imenovani komercialni radijski in televizijski programi. Ravno zaradi cenovne konkurenčnosti slednjih na oglaševalskem trgu lokalni, regionalni in študentski RTV programi s statusom posebnega pomena samo z oglaševalskimi prihodki ne morejo ohraniti zahtevane vsebinske strukture. Zgolj z oglaševalskimi prihodki ti programi ne morejo preživeti, zato obstaja resna nevarnost, da bo večina od 17 radijskih in 7 televizijskih lokalnih, regionalnih in študentskih RTV programov prisiljena spremeniti programsko strukturo in programske vsebine bistveno osiromašiti. Izdajatelji bodo že v letošnjem letu prisiljeni odpuščati novinarje in druge ustvarjalce programskih vsebin, nekateri lastniki pa so že začeli s prodajo. Lastniška struktura lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena je bila doslej zelo raznolika. Glede na neurejene razmere je velika nevarnost, da se še ta del radijskih in televizijskih programov znajde v že obstoječih lastniških RTV mrežah, kar po naši presoji ne more biti v interesu enakomernega ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Pomembno je tudi, da imajo vsi RTV programi posebnega pomena sedež zunaj glavnega mesta in so pomemben del medijske podobe Slovenije, ki bi bila z njihovim programskim preoblikovanjem bistveno osiromašena. Več kot polovica izdajateljev teh programov deluje oziroma ima sedež na demografsko ogroženih in obmejnih območjih države.

K 11. členu:

V 11. členu se na koncu drugega odstavka črta piko in doda besedilo:

"in druge oblike verske propagande, katerih namen je vplivati na versko opredelitev gledalcev in poslušalcev."

Obrazložitev: Propaganda ni le plačan oglas, temveč tudi druge oblike prikrite propagande, ki očitno priporočajo določeno versko opredelitev ali drugo odsvetujejo. Novo besedilo bo tako uravnoteženo tudi z besedilom tretjega odstavka 10. člena, ki govori o politični propagandi.

K 17. členu:

1. V 17. členu se v petem odstavku v sedma alinea spremeni tako, da se glasi:

"- enajst članov imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik."

Obrazložitev: S to konkretno pripombo se predlaga črtanje druge vrstice sedme alinee "na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV" zato, ker je treba dati prednost za imenovanje strokovno priznanih oseb, kot so navedene v prvem odstavku 17. člena in za katere je primerneje iskati predloge preko pooblaščenih predlagateljev. S tem bi se lahko izognili očitkom, da državni zbor izbira člane programskega sveta RTV izmed 100 in več kandidatov na predlog gledalcev in poslušalcev po političnih kriterijih. Število 11 članov pa je zmanjšano iz 16 zaradi predloga (pod točko 4), da jih 5 imenuje državni svet.

2. V 17. členu se v sedmi alinei petega odstavka v četrti vrstici za besedo "znanosti" doda vejica in beseda "inženirstva" in nato nadaljuje z besedilom.

Obrazložitev: SAZU do sedaj ni zastopala inženirjev in tudi sedaj ni pooblaščena, da bi jih. Zastopa le zelo maloštevilne inženirje, ki so se uveljavili kot znanstveniki, ne pa tistih, ki delajo na področju inženirstva in tehnologije in zato je treba zastopanost tega področja posebej izpostaviti.

3. V 17. členu se v petem odstavku doda nova osma alinea, ki se glasi:

"- pet članov imenuje (predlaga) Državni svet Republike Slovenije na predlog interesnih skupin delodajalcev; delojemalcev; kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; negospodarskih dejavnosti in predstavnikov lokalnih interesov."

Obrazložitev: Narava in pristojnosti, ki jih s predlogom novega zakona lobira programski svet RTV Slovenija, naravnost nakazuje potrebo po zastopanosti nepolitičnih, civilnih in strokovnih interesov pri odločanju o osrednjem javnem mediju. Državni svet pa je po svojem ustavnem in zakonskem položaju prav stičišče takšnih interesov in mesto artikulacije javnega vpliva.

K 24. členu:

V 24. členu se drugi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

"Vlada imenuje osem članov, zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo tri člane."

Obrazložitev: V primeru sestave nadzornega sveta RTV Slovenija je glede na njegove pristojnosti iz 25. člena jasno, da mora biti Vlada Republike Slovenije odgovorna za njegovo poslovanje in finančni nadzor in ne Državni zbor Republike Slovenije, zato se imenovanje petih članov v državnem zboru črta in se s tem število članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, poveča.

K 28. členu:

1. V 28. členu se prva alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

"- iz plačil RTV-prispevka (v nadaljevanju besedilu: prispevek)".

2. V 28. členu se v drugem odstavku doda nova četrta alinea, ki se glasi:

"- del stroškov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija in stroški za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo skladno z Zakonom o medijih."

3. V 28. členu se v tretjem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Tri odstotke prispevka se nameni za sofinanciranje ustvarjanja in pripravljanja lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin v lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programih s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih, na osnovi kriterijev in na način, določen z uredbo Vlade RS."

Obrazložitev: 3 % RTV prispevka, ki bi ga namenili za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena, ne morejo vplivati na poslabšanje materialnega položaja javne službe RTV Slovenija, ne na njegovo finančno samostojnost in tudi ne morejo povzročiti ogroženosti programske in organizacijske samostojnosti zavoda, saj gre v proračunu RTV Slovenija za minimalna sredstva v okviru enega od zakonskih virov, iz katerih se financira dejavnost RTV Slovenija. V zadnjih nekaj letih je javni zavod zlasti na področju oddajnikov in zvez pridobil dodatne komercialne vire sredstev in iz te dejavnosti ustvarja iz leta v leto večje dobičke, RTV prispevek pa zaradi tega ni bil zmanjšan. Na področju oglaševanja obstajajo številne neizkoriščene možnosti, saj zakon o medijih v enaki višini omejuje obseg oglaševanja za programe RTV Slovenija kot za lokalne in regionalne RTV programe posebnega pomena, s tem, da ima RTV Slovenija po zakonu še dodatno možnost zaslužka s TV prodajo, to pa lokalnim in regionalnim RTV programom posebnega pomena ni dovoljeno. RTV Slovenija bi lahko dosegla bistveno večje prihodke iz oglaševanja, če na trgu ne bi povzročala zmede in nelojalne konkurence z nerealno visokimi popusti na veljavne cenike. Nam dostopne analize tudi kažejo, da je bilo zaposlovanje v Javnem zavodu RTV Slovenija neracionalno in naj bi blizu 20 % zaposlenih delalo malo, nekateri celo nič. S prerazporeditvijo minimalnega dela RTV prispevka za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena bi bil dosežen neprimerno večji programski in finančni učinek tega dela prispevka, saj bi z njim omogočili vsebinsko kakovostno informiranost na lokalni in regionalni ravni izdajateljem, ki so razpršeni po vsej državi, kakšne javni zavod RTV Slovenija objektivno ne more zagotavljati v svojih programih - zaradi časovnih omejitev in zaradi vsebinske nezanimivosti lokalne problematike za vso slovensko javnost. Z dopolnjevanjem javnega servisa na lokalni in regionalni ravni bi bil proračun RTV Slovenija v bistvu razbremenjen. Da ne bi prišlo do prenehanja delovanja izdajateljev lokalnih, regionalnih in študentskih programov s statusom posebnega pomena, predlagamo zakonodajalcu, da tem programom zagotovi preživetje z minimalno podporo iz javnega vira. Po naši presoji je najbolj realen, stabilen, vsebinsko primeren in transparenten vir sofinanciranja delež v RTV prispevku v višini 3 % prispevka, kar v strukturi prispevka mesečno znaša 80 tolarjev na zavezanca za plačevanje prispevka. Naši dodatni argumenti so poslušanost in gledanost teh programov pa tudi prepričanost večine naših poslušalcev in gledalcev, da že zdaj RTV prispevek plačujejo tudi za svoje lokalne in regionalne programe. Ker so ti programi po vsebini dopolnitev javne službe na lokalni in regionalni ravni in pomembno prispevajo k uresničevanju v 39. členu Ustave zagotovljenih pravic do svobode izražanja vsakomur in uresničevanje pravice do obveščenosti vsem državljanom, so po naši oceni predlagane dopolnitve zakona o RTV Slovenija utemeljene in ustavno dopustne.

K 44. členu:

44. člen se črta.

Obrazložitev: V Odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004 je Ustavno sodišče v 16. točki navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali lahko zakonodajalec predpiše uporabo prispevka tudi za namene iz drugega odstavka 82. člena Zmed, tako da Odločba ne vsebuje odločitve, da je RTV prispevek ustavno spore vir za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena. Potem, ko je Ustavno sodišče na pobudo javnega zavoda RTV Slovenija razveljavilo del 82. člena zakona o medijih in s tem kot vir sofinanciranja 3 % RTV prispevka, za vsebinsko pripravo ni več stabilnega javnega vira sofinanciranja. Ustavno sodišče je sicer napotilo zakonodajalca, da ta problem razreši do septembra 2004, vendar se to ni zgodilo. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti v 82. členu zakona o medijih razveljavilo besede "in RTV prispevka", začetek učinkovanja razveljavitve pa je odložilo za sedem mesecev. S tem je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo in dalo možnost, da na ustavno skladen način uredi sofinanciranje priprave programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in TV programov. Zakonodajalec ni postopal skladno z napotilom v ustavni odločbi in v predpisanem roku ni pripravil ustavno dopustnih rešitev financiranja omenjenih programov, tako da ti programi še vedno nimajo ustreznega in stabilnega vira financiranja.

Državni svet nasprotuje razširitvi z novim posebnim nacionalnim programom, namenjenim izključno sprotnemu informiranju javnosti o delovanju slovenskega parlamenta.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6 . točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZSV-D) - druga obravnava (EPA 197-IV)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 24/05.

Predlog zakona je obravnavala Komisija DS za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 17.5.2005

Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Vili Rezman, poslanec v Državnem zboru.

Obrazložitev je podal tudi Štefan Kociper, Generalni direktor Direktorata za socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V imenu Skupnosti občin Slovenije na prošnjo Borisa Soviča je kratko obrazložitev podal državni svetnik Anton Peršak.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala Marija Perkovič.

Razpravljali so Ivan Bukovec, Darko Fras, Boris Janez Bregant.

Svoj glas je obrazložil mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZSV-D) - druga obravnava

Državni svet je bil seznanjen s predlogom za spremembo in dopolnitev zakona o socialnem varstvu, ki ga je pripravila Skupnost občin Slovenije in s katerim želi prenesti financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika iz proračuna občin na proračun države ter mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki takega predloga zakona ne podpira.

Državni svet podpira predlagano razrešitev financiranja družinskega pomočnika na način, da se iz državnega proračuna povrnejo stroški za družinskega pomočnika tistim občinam, v katerih le-ti presegajo načrtovani obseg, dokler Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne bo vložilo svojega predloga zakona, s katerim bo to problematiko celoviteje uredilo. Državni svet verjame, da v zakonskem predlogu ni rešena celotna problematika, vendar se bo do novih rešitev lahko opredelil šele, ko bo Vlada Republike Slovenije pripravila svoj predlog.

Državni svet ugotavlja, da je novela zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 2/04), ki je stopila v veljavo 1. 2. 2004, uvedla novo socialno pravico, to je pravico do izbire družinskega pomočnika. Za plačnika te socialno varstvene storitve so po zakonu pristojne občine. Ob sprejemanju novele zakona o socialnem varstvu so bile izdelane analize v zvezi s finančnimi posledicami uvedbe pravice do družinskega pomočnika, v katerih pa ni bil upoštevan amandma, ki je bil sprejet na državnem zboru in ki je pravico do izbire družinskega pomočnika razširil še na starejšo populacijo. Pri izplačevanju sredstev za družinske pomočnike so se posamezne občine znašle v nemogočem finančnem položaju, saj v svojih občinskih proračunih nimajo sredstev za izplačevanje finančnih zahtevkov družinskih pomočnikov. Struktura uporabnikov pravice do izbire družinskega pomočnika je od občine do občine različna, najbolj so obremenjene občine z veliko stopnjo brezposelnosti in z velikim deležem kmečkega prebivalstva, ki še zlasti finančno niso sposobne izplačevati teh bremen.

Državni svet je bil seznanjen tudi z drugimi nedoslednostmi, ki zadevajo dosedanjo zakonsko ureditev družinskega pomočnika. Tako občine ugotavljajo, da v procesu odločanja sploh niso stranke v postopku, ampak zgolj plačnice storitev. Da bi morale tudi občine imenovati svojega predstavnika v komisije, ki jih imenuje minister pristojen za socialno varstvo (po 18.f členu zakona o socialnem varstvu je teh komisij za celotno območje Republike Slovenije 6). Na podlagi mnenja te komisije pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika in v občinah ugotavljajo, da v nekaterih primerih ni izbrana primerna oseba. V državnem proračunu tudi niso zagotovljena sredstva za tekoče delo komisij.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marija Perkovič.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 7. točki dnevnega reda:
- Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (Rb2005) (EPA 236-IV)

Predlog rebalansa bo objavljen v Poročevalcih državnega zbora od št. 31 do št. 31/VIII. Del, ki se nanaša na proračun Državnega sveta, so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 16.5.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Vodenje seje je začasno prevzel podpredsednik Državnega sveta Jože Stanič.

Uvodne besede je podal predsednik Državnega sveta Janez Sušnik.

Razpravljali so Jože Ilc, Doro Hvalica, Darko Fras, prof. dr. Alojz Križman, Drago Bahun, Jože Stanič, Anton Peršak, Gregor Vovk Petrovski, Branko Kodrič, mag. Zlatko Jenko, Vincenc Otoničar, Boris Janez Bregant.

Repliko so podali Darko Fras, Drago Bahun, Doro Hvalica.

Proceduralno pripombo je podal Jože Ilc.

V imenu predstavnikov Vlade Republike Slovenije je obrazložitev podal državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič.

Prof. dr. Alojz Križman je želel, da se zapiše v zapisnik njegova izjava in sicer, da naj Minister za javno upravo dr. Gregor Virant v bodoče na Državni svet ne pošilja predstavnikov, ki ne znajo odgovoriti niti na eno vprašanje.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

V zadnjem stavku zadnjega odstavka se črta besedilo "za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov".

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (Rb2005)

Vlada Republike Slovenije je s predlogom rebalansa proračuna za leto 2005 posegla v sredstva Državnega sveta Republike Slovenije kot nevladnega proračunskega uporabnika, ki z načrtovanimi in v proračunu za tekoče leto potrjenimi sredstvi zagotavlja uresničevanje z ustavo, zakonom in drugimi podzakonskimi akti določenih nalog državnega sveta.

Zmanjšanje sredstev za plače zaposlenih za 18 milijonov SIT ni rezultat predhodnega usklajevanja med Vlado Republike Slovenije in Državnim svetom Republike Slovenije, pač pa enostranska odločitev Vlade Republike Slovenije, sprejeta na podlagi dosežene realizacije izplačil v obdobju januar-april 2005 in vladne ocene do konca leta, pri čemer je že upoštevana tudi predlagana novela zakona o državnem svetu, s katero se nedvoumno ukinja poklicno opravljanje funkcije predsednika državnega sveta.

Zmanjšanje postavke v predlogu rebalansa proračuna za 18 milijonov SIT pomeni oblikovanje sredstev v višini, ki ne pušča praktično nobenega manevrskega prostora za izvajanje vseh nalog, ki jih v okviru svojih, z ustavo določenih pristojnosti, opravlja državni svet. Takšno zmanjšanje sredstev bi zahtevalo upoštevanje 12. točke 2. člena zakona o javnih financah, ki določa, da je treba ukrepe, ki imajo pomembne finančne posledice, utemeljiti z analizo stroškov in koristi.

Državni svet meni, da ni sprejemljivo, da vlada v svoji obrazložitvi predloga rebalansa proračuna med drugim izhaja iz predpostavke, da bo predlagana novela zakona o državnem svetu, s katero se ukinja poklicno opravljanje funkcije predsednika državnega sveta, šele sprejeta in uveljavljena s 1. 6. 2005. Državni svet ugotavlja, da omenjena novela še vedno ni vložena v zakonodajni postopek, zato je sklicevanje na akt, ki še ni stopil v veljavo, v nasprotju z načeli pravne države. Vlada Republike Slovenije bi morala s spremembo zakonodaje predhodno urediti položaj poklicnega opravljanja dela predsednika državnega sveta ter šele po temeljiti pripravi in spremembi zakonodaje določiti nov obseg sredstev za delo državnega sveta, ki bi ustrezal z zakonom na novo določenemu statusu predsednika državnega sveta. Pri tem bi morala vlada v predlogu rebalansa zagotoviti dodatna sredstva, saj ima član državnega sveta v skladu z 62. členom veljavnega zakona o državnem svetu pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka v zvezi z opravljanjem funkcije.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 8. točki dnevnega reda:
- Priprava državnega sveta na ponovne volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta, predsednikov, podpredsednikov in članov komisij

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 16.5.2005 in tudi po elektronski pošti.

Seznam državnih svetnic in svetnikov po interesnih skupinah in komisijah ter rokovnik opravil v državnem svetu, kot sestavni del poročila Mandatno-imunitetne komisije, so prejeli na klop na 32. seji državnega sveta 20. 4.2005.

Pojasnila je podal predsednik Državnega sveta Janez Sušnik.

Razpravljal je prof. dr. Alojz Križman.

Predsednik je zaključil razpravo in s tem točko dnevnega reda.

Predsednik se je državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Povezane vsebine

	33. seja Državnega sveta Republike Slovenije