Mnenje k Skupnemu poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2008

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Skupnemu poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2008

Državni svet se je seznanil s skupnim poročilom in ga podpira.

Državni svet ugotavlja, da pokazatelji analize, ki jo omogoča v letu 2005 prenovljena statistična obdelava podatkov in s tem pridobljene enotne podlage za oceno statističnih in vsebinskih področij dela ter dela tožilstva kot celote, dajejo enovito podlago za spremljanje dela in predstavljeni rezultati solidnega dela državnih tožilstev v letu 2008.

Okrožna državna tožilstva so prejela v letu 2008 približno enako število 33.8454 novih kazenskih ovadb zoper znanih oseb. Rešenih je bilo 76 % ovadb zoper polnoletne osebe, 85 % je bilo rešenih ovadb mladoletnih storilcev in 53 % delež ovadb pravnih oseb. Izrečenih je bilo 79 % obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj. Podatek, da so bile zadeve večinoma rešene v dogovorjenih rokih in ni bilo večjih zaostankov, po mnenju Državnega sveta kaže na tekoče reševanje zadev.

Državni svet podpira prizadevanja in postopke na področju alternativnih oblik kazenskega pregona. V letu 2008 je bilo tako obravnavanih 13.1 % oseb po prejetih ovadbah. Tudi relativno nov institut - kaznovalni nalog, ki omogoča državnemu tožilcu, da ob vložitvi obtožnega predloga, predlaga sodišču, naj izda kaznovalni nalog, s katerim sodišče izreče obdolžencu predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo, prispeva k hitrejšemu reševanju zadev in pomembno prispeva k zmanjševanju obremenitev kazenskih sodišč.

Državni svet poudarja, da je timsko delo in sodelovanje ter aktivnost državnih tožilcev, predvsem glede na zahtevnost kazenskih zadev, še posebej v predkazenskem postopku, razumljiva, potrebna in zaželena. Državni svet meni, da je treba zagotoviti ustrezno specializacijo tima, v nadaljevanju pa pogoje za skupno kontinuirano delo. Posebej pomembna je volja in determiniranost, da se opravi delo - preganja kriminal ter kontinuirano delo od začetka do konca.

Državni svet opozarja na problem povečanja zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti, saj škodljive posledice lahko prerastejo v neslutene razsežnosti, ker gre pri zatajevanju davčnih obveznosti za posebno obliko goljufanja države in ima lahko za posledico neupravičeno bogatenje posameznikov, dodatno razslojevanje državljanov in upadanje zaupanja v pravno državo. Obravnavanih je bilo 294 storilcev davčnih zatajitev, postopek pa je bil zoper več oseb voden neuspešno kot pa uspešno.

Državni svet opozarja na področje zlorab v javnem in zasebnem sektorju, ki se kažejo predvsem v preslepitvi pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poneverbi v službi in neupravičeni uporabi tujega premoženja. Državni svet meni, da bi kazalo razmisliti o morebitnih dodatnih ukrepih za zmanjšanje zlorab. 

Državni svet podpira prizadevanja za zagotovitev pravne podlage za učinkovitejše odkrivanje in pregon kaznivih dejanj in storilcev s področij organiziranega kriminala, gospodarske kriminalitete in korupcije, ki bo državnemu tožilstvu omogočila, da v zvezi s konkretno zadevo oblikuje t.i. specializirane preiskovalne skupine, ki bi jih sestavljali strokovnjaki z navedenih področij, policija in državni tožilec kot vodja take skupine.

Državni svet ugotavlja, da se je novembra 2008 začel uporabljati novi Kazenski zakonik, v veljavo pa so stopili tudi številni drugi novi materialni predpisi, ki so temelj tožilčevega dela, pri čemer so bili nekateri že spremenjeni in dopolnjeni, kar nakazuje na spreminjanje pravil.

Državni svet poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo varovali standard pravic.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.