Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-A)

Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih  (ZSVarPre-A) - nujni postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide vsebino rešitev predloga zakona, ki se nanašajo na urejanje pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju, obravnavala že na svoji 53. seji 18. 4. 2011. Takrat se je komisija seznanila s pobudo Zveze Sožitje za sprejem ustreznih sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki bi preprečile vključitev oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju med prejemnike socialnih pomoči, ter z namero Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da bo v skladu s pobudo Zveze Sožitje v zakonodajno proceduro vložilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih, in ju podprla.

Državni svet se je seznanil s ključnimi rešitvami predloga zakona, vključno s potrebnim zamikom uveljavitve zakona, ker je njegovo izvajanje vezano na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega začetek uporabe se prav tako zamika na 1. januar 2012.

Državni svet glede sprememb in dopolnitve predloga zakona, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč, ugotavlja, da so skladne z vsebino pobude Zveze Sožitje in z njo tudi usklajene, zato jih v celoti podpira.

Državni svet ugotavlja, da je do sprejema Zakona o socialno varstvenih prejemkih julija 2010 področje prejemkov oseb z motnjo v duševnem razvoju urejal Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983, Uradni list RS, št. 114/2006 - ZUTPG, 122/2007 - Odl. US, 5/2008, 73/2008, 8/2009, 53/2009, 7/2010, 56/2010, 3/2011). Slednji je duševno in telesno prizadetim osebam omogočal prejemanje dveh vrst denarnih prejemkov - nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč. V primeru, da bi se Zakon o socialno varstvenih prejemkih začel uporabljati v juniju 2011, kot je bilo mišljeno prvotno, bi prenehale veljati določbe Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki se nanašajo na omenjena denarna prejemka, in za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju bi se uvedli dve novi vrsti denarnega prejemka  - socialna denarna pomoč, na podlagi utemeljitve trajne nezmožnosti za delo, ter varstveni dodatek. S takšno spremembo statusa denarnih prejemkov bi se popolnoma izbrisala identiteta denarnih prejemkov invalidov. Invalidi tako ne bi prejemali več denarnih prejemkov zaradi svojega statusa, temveč zaradi slabšega socialnega položaja, v katerem bi se lahko znašli. Izginila bi torej jasna povezava med dejanskim vzrokom in posledico, torej prejemanjem denarnega prejemka zaradi invalidnosti, ki je objektivno dejstvo. Takšna transformacija denarnega prejemka bi lahko posledično negativno vplivala tudi na uveljavljanje pravic invalidov v okviru izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja ter socialnega varstva.
Glede na to, da se pripravlja novela Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki naj bi področje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju uredila celovito, vključno z določbami o denarnih prejemkih, Državni svet meni, da je smiselno, da do sprejema omenjenega zakona področje denarnih prejemkov oseb z motnjo v duševnem razvoju ostane urejeno v veljavnem Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Državni svet poudarja, da urejeno in učinkovito invalidsko varstvo temelji na ravnotežju med invalidskimi prejemki, ki so vezani na materialne cenzuse, in med tistimi, ki nanje niso vezani. S predlaganimi spremembami in dopolnitvijo Zakona o socialno varstvenih prejemkih se tako za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ponovno vzpostavlja ravnotežje, ki je bilo porušeno ob sprejemu Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Državni svet se je seznanil tudi s predlogom amandmaja Zveze Paraplegikov Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije k 36. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki sta ga zvezi naslovili na ministra, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve in ki se glasi:

36. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010) se dopolni z novim 11. odstavkom, ki se glasi:
"(11) Pri uveljavljanju zahtevka v korist Republike Slovenije iz nepremičnine iz 7. odstavka tega člena po smrti prejemnika denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se upoštevajo materialne okoliščine dedičev prejemnika denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Dediči, ki imajo dohodek do višine, ki jo ta zakon določa za upravičenost posameznika ali družine do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, bodo oproščeni povračila sredstev iz dedovanja nepremičnine iz 7. odstavka tega člena."

Obrazložitev:
129. člen Zakona o dedovanju določa, da se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči. Za izboljšanje možnosti prejemnikov denarnih pomoči, da si uredijo življenje brez pomoči države, je nujno, da se država v primeru, ko so tudi dediči v takem premoženjskem stanju, da bi bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, odreče poplačilu iz premoženja, ki je predmet dedovanja. Če so dediči tudi prejemniki denarne socialne pomoči, potem bi bilo upravičeno kvečjemu, da še naprej ostane v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odsvojitve ali obremenitve, ne pa da pride do poplačila. Ravno podedovano premoženje bi lahko pripomoglo dedičem v slabšem finančnem stanju (kar pa prejemniki varstvenega dodatka, socialne pomoči so), da si opomorejo in sami zagotovijo svoje preživljanje in preživljanje svojih družin. S poplačilom države iz premoženja, ki se deduje, se tako dodatno siromaši najrevnejši sloj prebivalstva, kamor sodi tudi 787 delovnih invalidov, članov Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki prejemajo varstveni dodatek. Velika verjetnost pa je, da so tudi potomci teh prejemnikov revni.
S predlogom, da se zgoraj navedenim prejemnikom v primeru dedovanja odpiše dolg do države, se skuša preprečiti prehajanje socialnih stisk z generacije na generacijo.

* * *

Državni svet v zvezi s predlaganim amandmajem ugotavlja, da so lahko situacije v praksi, kar se tiče problematike povračila prejete denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, zelo različne (gledano tako z vidika položaja prejemnika navedenih pomoči kot njegovih dedičev), zato meni, da bi bilo potrebno, tudi v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na zakonski ravni natančneje določiti jasne kriterije za uveljavljanje pravice države do povračila izplačanih denarnih socialnih pomoči.

Glede na to, da 132. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona in ker Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne posega v 36. člen zakona, Državni svet amandmaju Zveze paraplegikov Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije izraža načelno podporo, pri tem pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva, da amandma preuči in ga v največji možni meri upošteva pri pripravi morebitnih dodatnih zakonodajnih sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Državni svet ugotavlja, da je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlog zakona obravnaval na svoji 29. nujni seji 10. 5. 2011 in sprejel amandmaje k 4., 7. členu, k naslovu poglavja o končnih določbah ter novi 8.a člen. Sprejeti amandmaji temeljijo na pripombah Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so večinoma nomotehnične narave, zato njihova vsebina ne spreminja izraženih stališč Državnega sveta k predlogu zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.