Seja je bila dne 22. decembra 2004.
Seja se je pričela ob 12.07 uri in se zaključila ob 14.03 uri.
Predsednik je pričel 28. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičil se je:
- prof.dr. Jože Mencinger
* * *
Na sejo so bili vabljeni k 3. točki:
- minister brez listnice, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Ivan Žagar
in
- Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj.
* * *
Od vabljenih se je opravičil:
- dr. Ivan Žagar minister brez listnice, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Seje sta se udeležila:
- Igor Strmšnik, namestnik direktora službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj;
- Barbara Trunklj, vodja oddelka za razvoj podeželja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.
* * *
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov vlade.
O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija, dr. med.
* * *
S sklicem dne 8. 12. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
- Poročilo o izvajanju regionalne politike 2004 (EPA 1506-III).
DNEVNI RED:
Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji dnevni red:
- Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
- Poročilo o izvajanju regionalne politike 2004 (EPA 1506-III).
Predlagani dnevni red je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
Na pripombo državnih svetnikov, da je bilo glasovanje prehitro, je predsednik dal dnevni red ponovno na glasovanje:
Predlagani dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Zapisnik 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko dne 29.11.2004.
Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 27. seje glasujejo.
Zapisnik 27. seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
S pošiljko dne 29.11.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Vladi Republike Slovenije glede zagotavljanja finančnih sredstev Romom na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede zagotavljanja finančnih sredstev Romom na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje Vladi Republike Slovenije se glasi:
Ali namerava Vlada Republike Slovenije že v letu 2005 zagotoviti občinam vsaj nekaj dodatnih finančnih sredstev za delno urgentno reševanje bivanjskih razmer Romov na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju ob upoštevanju, da so nastale razmere na tem območju presegle kritično mejo, kar se odraža tudi v nastajajoči izjemni konfliktnosti med Romi in ostalim prebivalstvom? Odlašanje takega ravnanja v obdobje, ko se bodo nujno morali sprejeti dolgoročnejši ukrepi, temelječi na nujnem sožitju med Romi in ostalim prebivalstvom dejansko onemogoča kakršnekoli kakovostne aktivnosti lokalnih skupnosti v okviru obstoječih proračunov.
Obrazložitev:
Svoj prispevek za razreševanje izjemno pereče problematike romskega vprašanja na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju oz. na splošno v Sloveniji je dal tudi državni svet. Tudi vlada je sprejela več sklepov za ravnanja svojih ministrstev. Zagotovo so vsa ta prizadevanja usmerjena v cilj izboljševanja tega stanja. Toda zavedati se je treba, da je za kompleksno reševanje potrebno že za izdelavo ustreznih podlag več let. Nesprejem nujnih kratkoročnih ukrepov bo neobvladljivo otežil izvajanje dolgoročnejših. Zato so kratkoročni nujni, treba pa jih je usmeriti tudi v okviru obstoječih finančnih sredstev na druga področja, tako da ne bodo, po prepričanju večine tega prebivalstva iz tega dela Slovenije, pomenila spodbudo večini Romov za nedelo, rojevanje velikega števila otrok zaradi relativno visoke socialne pomoči in podobno. Nenazadnje nadaljevanje take politike pomeni tudi zmanjševanje možnosti vključevanja številnih Romov v življenje ob upoštevanju vrednost, ki veljajo za prebivalstvo na splošno. Zdaj se namreč tudi dogaja, da nekateri Romi, ki tega ne sprejemajo, poskušajo z nasilnim in drugim ravnanjem preprečevati socializacijo v najširšem smislu.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije , da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 29.11.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za promet glede izgradnje avtoceste Ljubljana-Obrežje.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Obrazložitev je podal predlagatelj vprašanja mag. Adolf Zupan.
Razpravljal je državni svetnik Ivan Bukovec.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede izgradnje avtoceste Ljubljana-Obrežje in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori.
Vprašanja Ministrstvu za promet se glasijo:
V kateri fazi je pripravljena dokumentacija za izgradnjo avtoceste od Ljubljane do Obrežja glede na zagotovilo, zapisano v nacionalnem programu, da bo zgrajena do konca leta 2007? Ali drži informacija, da priporočena korigirana pobočna varianta izgradnje avtoceste mimo Trebnjega nima za svojo izvedbo potrebne dokumentacije in je v bistvu še v fazi študije? Ali imajo posamezni odseki še ne zgrajene avtoceste izdelane časovne diagrame in ali je možno te posredovati občinam iz območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja, območnima gospodarskima zbornicama Dolenjske in Posavja?
Obrazložitev:
Februarja 2004 je državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. V njej je določeno, da bo celoten odsek od Ljubljane do Obrežja zgrajen do konca leta 2007. Izhajati je potrebno iz dejstva, da je prav gospodarstvo Dolenjske v najbolj intenzivnem obdobju gospodarskega razvoja, vezanega na največje razvojne projekte Revoza, Adrije Mobil, Krke in drugih. V roku dveh let bodo ustvarjeni pogoji, da bo na primer samo proizvodnja v tovarni Revoz dosegla 1000 vozil na dan. Res je, da bo nekaj vozil odpeljanih iz tovarne po železnici, ki je tudi v izjemno slabem stanju, toda treba je upoštevati dobaviteljske in druge prevozne potrebe. Pomembnost tega vprašanja se je že večkrat izpostavila na več občinskih svetih iz tega območja, kar izhaja iz podpisanega dogovora o skupni zahtevi županov iz tega območja, upravnih odborov obeh območnih gospodarskih zbornic in posameznih vprašanj.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 17. 12. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli nova vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za pravosodje glede dela državnih tožilcev, s katerimi nadomešča vprašanja, ki so jih prejeli s pošiljko dne 29. 11. 2004.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede dela državnih tožilcev in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in nanje odgovori.
Vprašanja Ministrstvu za pravosodje se glasijo:
Koliko primerov nezakonitega dela državnih tožilcev beleži ministrstvo za pravosodje, ki so bili storjeni tako, da državni tožilec ni imel zakonske podlage za vložitev obtožnega predloga ali obtožnice? Ali obstaja o tem kakšna evidenca in zakaj ta podatek ni zajet v poročilu o delu državnih tožilcev? Koliko primerov je bilo evidentiranih v zadnjih petih letih? Kakšni ukrepi so bili izvedeni v primeru takih nezakonitih ravnanj?
Obrazložitev:
Svoje vprašanje postavljam na podlagi konkretnega primera, ki se je zgodil na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu in ki se vodi po opravilno številko KT 248/00-RB/JH. Primer je bil na tem tožilstvu pod to številko obravnavan več kot štiri leta, po preteku katerih se je ugotovilo, da za vložitev obtožnega predloga, ki ga je to tožilstvo vložilo leta 2002, ta organ ni imel podlage v zakonu. Le zakon pa je tista podlaga, ki dovoljuje tako ravnanje.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 3 so glasovali proti, 1 se je glasovanja vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 17. 12. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za finance glede izdaje podrobnejših predpisov o izvajanju zakona o dohodnini.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Obrazložitev je podal predlagatelj vprašanja Jože Ilc.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede izvajanja zakona o dohodnini in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:
Kdaj bo minister za finance izdal podrobnejše predpise o izvajanju zakona o dohodnini?
Obrazložitev:
V Uradnem listu RS 54/2004 je bil objavljen Zakon o dohodnini, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2005 dalje. V členu 133 istega zakona je določeno, da podrobnejše predpise za izvajanje tega zakona lahko izda minister pristojen za finance.
Zakon bo že pričel veljati, podzakonskih aktov pa ni. Nikakor ni primerno, da zakon predvideva izdajo podzakonskih aktov, ki pa ne bodo izdani v trenutku, ko se bo zakon začel uporabljati.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 17. 12. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Veterinarski upravi Republike Slovenije glede klavniškega obrata v Bohinju.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede klavniškega obrata v Bohinju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.
Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Zakaj je veterinarska uprava zaprla klavniški obrat v Bohinju? Ali v tem obratu niso spoštovali veterinarskih predpisov Evropske unije in ali je ta obrat imel dovoljenje pristojne inšpekcije? Kdaj je veterinarska inšpekcija zadnjič pregledala obrat?
Obrazložitev:
Časopis Delo je objavil novico, da je veterinarska uprava zaprla klavnico v Bohinju. Navedeni obrat naj ne bi deloval v skladu z veterinarskimi pravili, katere mora Republika Slovenija spoštovati, ker je članica Evropske unije. Ni jasno, kako je ta obrat lahko sploh deloval, če ni izpolnjeval strogih veterinarskih pogojev.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovorita.
Predlagani sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 17. 12. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za notranje zadeve glede mejnega režima na reki Muri med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede mejnega režima na reki Muri med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.
Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
-
Kakšen je mejni režim na reki Muri med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško?
-
Ali resnično hrvaški policisti prihajajo na levi breg reke Mure in tam legitimirajo državljane Republike Slovenije in jim izrekajo kazni?
-
Na kakšni osnovi temeljijo zgoraj navedena ravnanja?
-
Kako deluje slovenska policija na istem področju in ali slovenska policija tudi občasno kontrolira desni breg reke Mure, ki naj bi po katastrskih podatkih pripadal Republiki Sloveniji?
Obrazložitev:
V zadnjem času so se pojavile v medijih pritožbe članov Ribiške družine Lendava. Ribiči pojasnjujejo, da jim pripada ribolov na levem bregu reke Mure. Hrvaški policisti in hrvaški ribiški inšpektorji prihajajo na levi breg Mure, legitimirajo slovenske ribiče in jih kaznujejo. Pri tem se sklicujejo na kataster, ki naj bi na nekaterih predelih določal levi breg Mure kot hrvaško ozemlje. Zanimivo je, da isti kataster podeljuje določena ozemlja desnega brega Republiki Sloveniji, vendar tam slovenski policisti ne izvajajo nobenega nadzora.
Nenavadno je, da slovenski organi ostajajo pasivni, medtem ko hrvaški policisti posegajo v slovensko ozemlje. Kje je tukaj slovenska suverenost in pristojnost slovenskih organov? Hrvaški organi se pri merilih, katero ozemlje pripada posamezni državi, sklicujejo na zemljiški kataster, medtem ko ne upoštevajo katastra kot merila ozemeljske pripadnosti vsaki državi v Piranskem zalivu.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovorita.
Predlagani sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zdravje glede opravljanja zdravniškega poklica na črno.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Obrazložitev je podal predlagatelj vprašanja Jože Ilc.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede opravljanja zdravniškega poklica na črno in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in nanje odgovori.
Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Koliko oseb opravlja v Republiki Sloveniji zdravniški poklic, vendar nimajo ustreznih dovoljenj, licenc in delajo na črno? Kdo izvaja upravni nadzor na navedenem področju? Kdo preverja pristnost inozemskih listin medicinskih ustanov in preverja strokovno znanje kandidatov?
Obrazložitev:
Trenutno je prijavljenih 200 kandidatov iz tujih držav, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati zdravniški poklic. Večina od njih prihaja iz predelov bivše Jugoslavije. V teh krajih pa je mogoče pridobiti diplomo Medicinske fakultete tudi z nakupom, podkupnino, ponareditvijo in nikakor ne z znanjem. Zato je vprašljiva kvaliteta omenjenih kandidatov. Nedopustno je, da se na zdravstvenem področju dopušča izvrševanje zdravniškega poklica osebam, ki nimajo diplom, licenc in niso usposobljene za to delo. Menda je to znano pristojnim organom, vendar nihče ne ukrepa. Nedopustno je, da se zaupa zdravljenje ljudi nekvalificiranim osebam, saj to pomeni igranje z zdravjem in življenjem pacientov.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Darka Frasa Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance v zvezi z vračanjem nadomestila za uporabo stavnega zemljišča.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Obrazložitev je podal predlagatelj vprašanja Darko Fras.
Razpravljali so državni svetniki: mag. Zlatko Jenko, Darko Fras in Boris Janez Bregant.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Darka Frasa v zvezi z vračanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Darka Frasa in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.
Vprašanja državnega svetnika Darka Frasa se glasijo:
Ali sta Vlada Republike Slovenije oz. Ministrstvo za finance preučila zahtevo skupine občin po takojšnjem sestanku v zvezi s preprečitvijo škodljivih posledic za izvajanje zakonskih nalog prizadetih lokalnih skupnosti in nastanka večje gospodarske škode zaradi vračila podjetjem Elektro, Telekom itd., odmerjenega in plačanega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, kot posledico odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi občinskih odlokov? Iz kakšnega razloga ter na kakšni podlagi Vlada Republike Slovenije niti Ministrstvo za finance do današnjega dneva nista sprejela predstavnikov prizadetih občin, čeprav je od pisne zahteve minilo že štiri mesece, po izvolitvi nove vlade pa je bilo več vmesnih pisnih in telefonskih urgenc? Kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za finance do pobude prizadetih lokalnih skupnosti in podpore k tej pobudi s strani Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da Vlada Republike Slovenije v čim krajšem času v okviru sistemskih možnosti pripravi predlog rešitev z ustreznimi ukrepi za preprečitev škodljivih posledic za izvajanje (financiranje) zakonskih nalog prizadetih lokalnih skupnosti in nastanka večje gospodarske škode?
Obrazložitev:
Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo ali odpravilo odloke posameznih lokalnih skupnosti v delih, ki so nalagali plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte gospodarske javne infrastrukture. Posamezne lokalne skupnosti bodo zaradi tega morale pobudnicam ustavne presoje (podjetja Telekom Slovenije, Elektro Slovenija, Geoplin, itd..) povrniti plačano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in zamudne obresti, višina vračila pa v nekaterih primerih znaša od 5 - 30 % letnega občinskega proračuna. Ker v veljavnih občinskih proračunih ni predvidenih sredstev za vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, bi lahko izvršba oziroma blokada sredstev na računih ali podračunih občin ogrozila izvajanje zakonskih nalog, hkrati pa bi zaradi nezmožnosti izpolnjevanja oziroma poravnavanja že prevzetih finančnih obveznosti za izvajanje investicijskih programov nastala v teh okoljih velika gospodarska škoda zaradi povzročitve nelikvidnosti gospodarskih subjektov. Po prvih ocenah je prizadetih okrog 40 slovenskih občin.
Prizadete občine ugotavljajo, da so bila v kalkulativnih ocenah prihodkov občin iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri izračunu povprečne stopnje obremenitve upoštevana že odmerjena nadomestila zavezancem Telekom Slovenije, Elektro Slovenije in so bile zato izračunane stopnje povprečnih obremenitev ter upoštevanih poslovnih površin v teh lokalnih skupnostih toliko večje. Posledično so te lokalne skupnosti prejele finančno izravnavo le v razliki med ocenjenim zneskom lastnih prihodkov in izračunanim obsegom primerne porabe. Občine opozarjajo, da je treba v okviru sistemske zakonodaje ugotoviti, ali so bile občine, ki niso zmogle zbrati sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot je bila njihova ocena, oškodovane pri izračunu lastnih prihodkov oziroma finančni izravnavi in jim v tem primeru nadomestiti izpad le-te.
Prizadete občine so že 30. avgusta 2004 poslale predsedniku Vlade Republike Slovenije in Ministrstvu za finance zahtevo po takojšnjem sestanku, da bi se pogovorili o rešitvi nastale situacije v smislu preprečitve škodljivih posledic za financiranje in izvajanje zakonskih nalog lokalnih skupnosti in nastanka večje gospodarske škode v primeru, da bi bile občine prisiljene vračati prejeta sredstva v enkratnih zneskih. Ker do razgovora ni prišlo do izteka mandata prejšnje vlade, so občine v mesecu novembru 2004 ponovno z urgenco zaprosile za termin pri novem predsedniku vlade in ministrstvu za finance. Pobudo prizadetih občin je podprla tudi Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 28. seji, dne 15. 9. 2004, in svoje mnenje posredovala Vladi Republike Slovenije. Prav tako je v zvezi s predmetno problematiko zahtevalo sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije tudi predsedstvo Skupnosti občin Slovenije. Kljub temu pa do današnjega dneva prizadete občine niso bile sprejete pri navedenih organih.
Prizadete občine so pričakovale, da bo Vlada Republike Slovenije sprejela njihov predlog vsaj v delu, da se do preučitve možnosti nastanka škodljivih posledic in večje gospodarske škode - v primeru blokade računov občin, začasno zamrznejo postopki prisilne izvršbe in teka obresti in poskuša najti ustrezen dogovor oz. rešitev problema.
Na žalost pa kljub vsem prizadevanjem niti vlada niti pristojno ministrstvo nista uspela v teh štirih mesecih najti časa za sestanek s predstavniki prizadetih občin, medtem pa Davčna uprava Republike Slovenije nadaljuje s postopki prisilne izvršbe na računih občin. Tako so bili v teh dneh blokirani računi nekaterih prizadetih občin, na katerih so bila sredstva za izvajanje zakonskih nalog (financiranja plač v upravi, javnih zavodih itd???). Ker občine v mesecu decembru praviloma nimajo več nobenih ??prostih sredstev?¤ na svojih računih, ampak zgolj sredstva za pokrivanje tekočih in že prevzetih obveznosti, zaradi blokade računov ne bodo likvidnostno sposobne, torej ne bodo mogle izvajati svojih tekočih nalog in obveznosti, to pa pomeni, da bo resno moteno delovanje lokalne samouprave in da bo zaradi nesposobnosti poravnavanja že prevzetih obveznosti tako lokalnim skupnostim kot njihovim upnikom nastala večja gospodarska škoda.
Ravnanje Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev, ki ignorirajo prizadete občine in njihove zahteve in zaradi tega nastajajo škodljive posledice, je nesprejemljivo in nezakonito. Zaradi tega so se nekatere lokalne skupnosti že odločile za odškodninsko tožbo zoper državne organe, ki niso delovali v skladu z 88.a členom zakona o lokalni samoupravi.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovorita.
Predlagani sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, 1 se je glasovanja vzdržal).
- - -
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja Ministrstvu za javno upravo glede uradnih ur v upravnih enotah.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Obrazložitev je podal predlagatelj vprašanja Jožef Jeraj.
Razpravljali so državni svetniki mag. Zlatko Jenko, Tone Peršak in Jožef Jeraj.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja glede uradnih ur v upravnih enotah in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja se glasi:
Ali je možno uvesti uradne ure v upravnih enotah v vseh delovnih dneh?
Obrazložitev:
Upravne enote opravljajo pomembno delo, ki je vezano na opravljanje vsakodnevnih opravil državljanov. Le tridnevni dnevi uradnih ur tedensko zato ovirajo ažurno delo komitentov, zato predlagam, da ustrezni organ vlade odredi opravljanje stikov z občani vse delovne dni v tednu, to je od ponedeljka do petka in po potrebi tudi v soboto dopoldne.
S tem ukrepom bi vlada doprinesla k večji uspešnosti delovanja uprave in omogočila ažurnejše delo v gospodarstvu in negospodarstvu.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep NI bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 14 jih je glasovalo proti, 6 se jih je glasovanja vzdržalo).
- - -
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede financiranja lokalnih radijskih in televizijskih programov
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede financiranja lokalnih radijskih in televizijskih programov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:
Kako poteka dejansko financiranje lokalnih radijskih in televizijskih programov iz sredstev državnega proračuna in v kolikšni višini, glede na to, da je Ustavno sodišče RS razveljavilo drugi odstavek 82. člena Zakona o medijih in Pravilnik o merilih za financiranje programskih vsebin radijskih ali televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega pomena (Uradni list RS, št. 109/02)?
O b r a z l o ž i t e v
Zakon o medijih (ZMed) (Uradni list RS, št. 35/2001, 123/2004 in OdlUS U-I 106/01) v prvem odstavku 82. členu določa, da Republika Slovenija v skladu s 4. členom tega zakona (javni interes na področju medijev) podpira dejavnost radijskih in televizijskih programov iz 76., 77. (lokalni radijski in televizijski programi), 79.,80. in 81. člena tega zakona, ki so posebnega pomena za slovensko kulturo, s sredstvi državnega proračuna.
Tretji odstavek omenjenega člena določa, da se za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja za posredovanje programov iz 77., 79., 80. in 81. člena, sredstva zagotavljajo iz državnega proračuna.
Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo U-I-106/01 z dne 5.2.2004 razveljavilo drugi odstavek 82. člena Zmed, ki je določal, da se za pripravo programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov izloči tri (3) odstotke sredstev RTV prispevka. Peti odstavek 82. člena Zmed je določal, da natančnejša merila za opredelitev in financiranje lokalnih oziroma regionalnih ter informativnih, kulturnih, izobraževalnih, zabavnih in drugih vsebin iz tega zakona določi pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo. V tej zvezi je bil sprejet Pravilnik o merilih za financiranje programskih vsebin radijskih ali televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega pomena (Uradni list RS, št. 109/02), katerega je Ustavno sodišče z gornjo odločbo prav tako razveljavilo.
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.
Predlagani sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni glasoval proti, nihče se ni glasovanja vzdržal).
- - -
Državni svetnik Doro Hvalica je ustno pozval državne svetnice in državne svetnike, da prispevajo 50 % enodnevne sejnine za nabavo nove obsevalne naprave za Onkološki inštitut.
Razpravljali so: Janez Sušnik, Marta Turk in Doro Hvalica.
Predsednik Janez Sušnik je opozoril, da gre v navedem primeru za osebno odločitev vsakega posameznega državnega svetnika, zato glasovanje ni potrebno.
Državna svetnica Marta Turk je podprla predlog, se je pa izrekla proti glasovanju. Poudarila je, da je to osebna odločitev, ki jo posameznik sprejme z vso odgovornostjo in zato naj vsak prispeva po svojih zmožnostih.
- - -
Državni svetnik Jožef Jeraj, je opozoril, da še ni prejel odgovora na njegovo vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za zunanje zadeve, zakaj Republike Slovenija še ni Ruski federaciji kot depozitarju, notificirala nasledstva Avstrijske državne pogodbe.
Glede na navedeno, je utemeljena urgenca na Ministrstvo za zunanje zadeve.
- - -
S pošiljko dne 29. 11. 2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve.
K 3. točki dnevnega reda:
- Poročilo o izvajanju regionalne politike 2004 (EPA 1506-III)
Poročilo je bilo objavljeno v Poročevalcu št. 112/04.
Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko dne 17. 12. 2004.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Predstavitev in kratko obrazložitev je podal predstavnik predlagatelja Igor Strmšnik, namestnik direktorja službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj;
Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.
Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal njen vodja Anton Peršak.
Razpravljali so državna svetnica in državni svetniki: mag. Zlatko Jenko, Anton Kampuš, Marta Turk in Jožef Jeraj.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet najprej glasuje o amandmajih, ki jih je vložil državni svetnik Jožef Jeraj:
Prvi amandma državnega svetnika Jožefa Jeraja:
Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Za večjo uspešnost priprave izvajanja in nadzora ukrepov regionalnega razvoja je nujno uskladiti območja nosilcev, ki sodelujejo v procesu regionalnega razvoja, in sicer statistične regije (12), upravne enote (58), razvojne agencije (24), lokalne podjetniške centre (lahko dobijo podružnice), območne gospodarske in obrtne zbornice. Različna območja močno otežujejo primerljivost podatkov o učinkovitosti projektov oz. zahtevajo dodatno administrativno preverjanje in usklajevanje."
Predlagani amandma NI bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 6 jih je glasovalo za, 10 jih je glasovalo proti, 9 se jih je vzdržalo).
- - -
Drugi amandma državnega svetnika Jožefa Jeraja:
Za četrtim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Večjo pozornost pri spodbujanju regionalnega razvoja je potrebno nameniti razvoju človeških virov oz. krepiti intelektualni potencial, saj ostajajo nekatera investicijska vlaganja slabo izkoriščena zaradi neustreznega vodenja. Hitrejši razvoj bi lahko dosegli tudi z učinkovitejšim prenosom znanja in tehnologij iz razvitejših v manj razvite regije, kar bi lahko dosegla država z ustreznimi spodbudami oz. z nacionalno podprto strategijo."
Predlagani amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 3 so glasovali proti, 9 se jih je vzdržalo).
- - -
Tretji amandma državnega svetnika Jožefa Jeraja:
Za petim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Državni svet meni, da bi bilo potrebno preveriti delež realiziranih projektov iz evropskih strukturnih skladov v odnosu do vloženih zahtevkov in analizirati razloge za zavrnitev vlog."
Predlagani amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 8 jih je glasovalo proti, 5 se jih je vzdržalo).
Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetima amandmajema sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje
M N E N J E
k Poročilu o izvajanju regionalne politike 2004
Državni svet poudarja, da je poročilo v primerjavi z lanskoletnim metodološko bistveno bolje pripravljeno, pregledno in vključuje več podatkov, preko katerih je mogoče ocenjevati stanje na področju regionalnega razvoja, vendar še vedno ne vsebuje nekaterih ključnih pokazateljev dejanskega stanja (npr. podatkov o investicijah v osnovna sredstva po regijah), ki so potrebni za oceno razvojnih potencialov po posameznih regijah. Državni svet ugotavlja, da je za zajemanje vseh potrebnih statističnih podatkov nujna zadostna statistična informacijska podpora, ki bi omogočila oceno dejanskega stanja v regionalnem razvoju. Zato predlaga, da Slovenija preko mehanizmov, ki so ji na voljo kot državi članici EU, poda evropskemu statističnemu uradu Eurostat, ki zbira podatke za vodenje strukturne politike Evropske unije, ne pa podatkov, ki jih države članice potrebujejo za vodenje notranjega regionalnega razvoja, pobudo, da le ta zagotovi in obdela tudi podatke, ki so koristni za spremljanje regionalne politike v državah članicah.
Državni svet izraža zaskrbljenost nad negativnimi trendi na področju regionalnega razvoja, saj se je med najbolj razvito Osrednjeslovensko regijo in najmanj razvitim Pomurjem razmerje gospodarske razvitosti v primerjavi z leti 2000 in 2001 še povečalo, in sicer z 1:1,95 na 1:2,05. Neučinkovitost regionalne politike je še posebej zaskrbljujoča ob dejstvu, da se je lani v primerjavi z letom poprej bistveno povečal obseg posrednih in neposrednih regionalnih spodbud, namenjenih spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po prepričanju državnega sveta je treba razloge za povečevanje regionalnih razlik iskati v premajhni koordinaciji resornih ministrstev pri vodenju politike razdeljevanja posrednih regionalnih spodbud, saj so finančna sredstva preveč razpršena po ministrstvih in zato premalo učinkovita za zmanjševanje regionalnih razlik. Tako razpršena sredstva ne omogočajo izvajanja ciljev sektorskih politik in niso dovolj občutljiva na regionalne razlike, saj posamezna ministrstva premalo upoštevajo sprejeto Strategijo regionalnega razvoja Slovenije in dodeljujejo finančne spodbude ne glede na stopnjo razvitosti posameznih območij v enakih deležih in po enakih kriterijih.
Po mnenju državnega sveta je treba pristopiti k programskemu usmerjanju regionalnih spodbud in instrumente regionalne politike prilagoditi specifičnim problemom v posameznih regijah in postavljenim prioritetam. Ker so razvojni kazalci tudi znotraj posameznih regij različni, splošni javni razpisi za dodelitev spodbud nimajo pravega učinka, če ne bodo prilagojeni konkretnim problemom v posameznih regijah in programsko usmerjeni, še posebej v tista okolja, ki so najbolj problematična. Državni svet poudarja, da je potrebna bolj aktivna politika koordiniranja in usmerjanja ter nadzor nad posrednimi regionalnimi spodbudami oziroma aktivnostmi ministrstev.
Za sprejemanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zmanjševanje regionalnih razlik, je nujno sprejeti nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki pa ne bo zaživel brez sprememb zakona o financiranju občin, saj je nezadovoljivo stanje na področju regionalnega razvoja posledica sedanjega sistema financiranja lokalnih skupnosti, ki imajo zaradi novih finančnih obremenitev vsako leto večje tekoče odhodke, ki rastejo bistveno hitreje in nesorazmerno z rastjo primerne porabe oziroma občinskih proračunskih sredstev. Posledično to pomeni zmanjševanje investicijske moči lokalnih skupnosti za financiranje regionalnih projektov oziroma to povzroča slabitev absorbcijske sposobnosti občin, zaradi česar ne morejo sodelovati pri razvojnih projektih in nastopati kot enakopraven partner državi v regionalnem razvoju. V zvezi s politiko usmerjanja spodbud strukturnih skladov državni svet opozarja, da občine zaradi slabe absorbcijske sposobnosti finančno niso sposobne zagotavljati lastne udeležbe, ki je nujen pogoj za kandidiranje na razpisih, poleg tega so manj razvita območja, ki najbolj potrebujejo razvojna sredstva, kadrovsko šibkejša in zato manj uspešna pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov. Zato državni svet ponovno poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši aktivnosti v zvezi z iskanjem ustreznih rešitev na področju javnih financ in občinam zagotovi finančne vire ter jasno opredeli njihove pristojnosti, saj brez decentralizacije javnih financ ne bo pravih učinkov regionalnega razvoja.
Večjo pozornost pri spodbujanju regionalnega razvoja je treba nameniti razvoju človeških virov oziroma krepiti intelektualni potencial, saj ostajajo nekatera investicijska vlaganja slabo izkoriščena zaradi neustreznega vodenja. Hitrejši razvoj bi lahko dosegli tudi z učinkovitejšim prenosom znanja in tehnologij iz razvitejših v manj razvite regije, kar bi lahko dosegla država z ustreznimi spodbudami oziroma z nacionalno podprto strategijo.
Državni svet opozarja, da bi morala biti sredstva evropskih strukturnih skladov v večji meri usmerjena tudi v javni sektor, s katerimi bi zagotovili razvoj infrastrukture javnega značaja in s tem vzpostavili pogoje, ki bodo omogočili obstoj razvojnega potenciala gospodarstva, ki lahko pomembno pripomore k večji učinkovitosti regionalne politike.
Državni svet meni, da bi bilo treba preveriti delež realiziranih projektov iz evropskih strukturnih skladov v odnosu do vloženih zahtevkov in analizirati razloge za zavrnitev vlog.
Reforma regionalnega razvoja, ki ima za cilj skladnejši regionalni razvoj, ne bo uspešna brez ustrezne institucionalne nadgradnje razvoja oziroma decentralizacije oblasti v upravno administrativnem smislu in javnih financ ter prenosa pristojnosti nekaterih instrumentov makrofiskalne politike na pokrajine, ki bodo prevzele tako politično kot finančno odgovornost za izvedbo regionalnih razvojnih programov in s tem uresničitev zastavljenih ciljev.
Državni svet meni, da bi bilo treba jasno opredeliti regionalne spodbude, tako neposredne kot posredne, ki so namenjene regionalnemu razvoju, in jih ločiti od sredstev državnega proračuna.
Državni svet opozarja na vladno Uredbo o pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladen regionalni razvoj, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije ter Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur. l. RS, št. 110/04), saj ugotavlja, da pred njihovim sprejetjem reprezentativna združenja občin niso bila seznanjena z njihovo vsebino in zato niso imele možnosti sodelovati pri njihovi pripravi, kot to določa zakon o lokalni samoupravi. Postavlja se tudi vprašanje, ali obstoji ustrezna zakonska podlaga za urejanje teh razmerij kar s podzakonskimi akti mimo državnega zbora.
Državni svet tudi opozarja, da poročilo navaja nekatere določbe in usmeritve predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki še ni sprejet in niti ni jasna njegova usoda.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.
Predlagani sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti, 1 se je glasovanja vzdržal).
Predsednik je zaključil 28. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in državnim svetnikom ter vsem, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo ter vsem skupaj zaželel vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspešno leto 2005.
S e k r e t a r 