Vprašanji Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom

Državni svet Republike Slovenije je na 58. seji, dne 17. 10. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede ureditve statusa kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike ob upoštevanju razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za finance, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.

Vprašanji državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega se glasita:

Kdaj nameravate urediti status kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike? Ko boste to urejevali, me zanima, ali boste upoštevali načelo enostavnosti (kot npr. pri sosedih) in ali boste upoštevali razlike med konvencionalnim, integriranim in ekološkim kmetijstvom?

Obrazložitev:

Status kmetije

V Zakonih o dohodnini iz leta 2004 (Ur. l. RS, št. 57/2004) ter 2005 in 2006  (Ur. l. RS 17/2005, Ur. l. RS, št. 21/2006 ) je bilo v 149. členu določeno, da se bo do leta 2007 uredil status kmetije z vidika pravnoorganizacijske oblike.

Pričakovali smo, da bo to urejeno na enostaven način, tako kot je to v sosednjih državah EU. Žal se to ni zgodilo in nov Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (Ur. l. RS,  št. 117/2006) o tem popolnoma molči in opredeljuje dohodek kmetije tako rekoč kot dohodek fizične osebe. Kmetija pa ni fizična oseba. Zakon pa vsebuje še dodatno nepravilnost;
Drugi odstavek 71. člena ZDoh-2 določa, da se katastrski dohodek vinograda, katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, poveča za dvakrat. Zakon tukaj sploh ne upošteva in s tem popolnoma izenači konvencionalen, integrirani in ekološki način pridelave grozdja. Kar pa ni pravilno, saj so pridelki grozdja v ekološki pridelavi veliko nižji, najmanj za polovico in več, stroški pridelave pa precej višji. Predlagamo spremembo tega člena zakona z upoštevanjem specifik ekološke pridelave in s tem odpravo večkratnika katastrskega dohodka pri ekološkem kmetijstvu.

Določitev statusa kmetije bi  uredili v Zakonu o kmetijstvu in v zadnjih dveh letih je bilo nekaj predlogov na to temo.
Ti predlogi pa so se od bistvene rešitve problema oddaljili in kot je to v slovenski navadi, stvar samo zakomplicirali.
Status kmetije bi moral biti definiran  enostavno, kot oblika zaposlitve oz. predvsem na podlagi zaposlitve na kmetiji, kjer pravni subjekt (kmet) pridobiva dohodek v več kot polovičnem delovnem času in da mu prihodek iz te kmetije pomeni glavni vir dohodka  in je iz tega naslova tudi zavarovan.
Pri taki definiciji statusa kmetije ni potrebna nikakršna nadaljnja regulativa v smislu minimalnih površin oz. na primer števila živali. Kar pomeni, da mora vsak sam poskrbeti za svojo pozitivno bilanco. Važno je, da se oseba profesionalno ukvarja s kmetijstvom in s tem pridobi status kmetijskega gospodarstva, davčno številko kmetijskega gospodarstva itd. itd., ostali, ki se neprofesionalno ukvarjajo s kmetijstvom, bi bili obravnavani kot fizične osebe oz. bi jim bilo kmetijstvo kot dodatna dejavnost  pri nekem drugem poklicu oz. delu, ki ga imajo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance3, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita.