Zapisnik 20. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

20. izredna seja Državnega sveta je bila v torek, 13. 7. 2010

Predsednik je pričel 20. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 16. uri in zaključila ob 18.23 uri.

Opravičil se je:

• Marijan Klemenc

Ostali odsotni:

• mag. Dušan Črnigoj
• Darko Fras
• Rastislav Jože Reven
• Jože Slivšek

Na sejo sta bila vabljena:

• dr. Franc Križanič, minister za finance (k 1. točki in predlagani razširitvi - Pobuda za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d.),
• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo (k predlagani razširitvi - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju).

Seje so se udeležili:

• mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve (k 1. točki),
• Mitja Mavko, vodja sektorja za mednarodne finančne odnose v Direktoratu za finančni sistem na Ministrstvu za finance (k 1. točki),
• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo (k predlagani razširitvi - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju),
• Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica Direktorata za organizacijo in kadre na Ministrstvu za javno upravo (k predlagani razširitvi - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju).

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 9. 7. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o posojilu Helenski republiki (ZPHelR)

 

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

12. 7. 2010 je skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Drago Ščernjavič) vložila predlog za odložilni veto na

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N)

Predsednik je svetnike in vabljene obvestil, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje.

Svetniki so na klop prejeli predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za razširitev dnevnega reda s točko

• Pobuda za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

 

Glede na navedeno, je predsednik navzoče seznanil z naslednjim

DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o posojilu Helenski republiki (ZPHelR)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N)
3. Pobuda za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d.

 

1. točka dnevnega reda: Zakon o posojilu Helenski republiki (ZPHelR)

Državni zbor je zakon sprejel na 26. izredni seji v torek, 6. julija 2010, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem so svetniki prejeli s sklicem 9. 7. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Interesna skupina delodajalcev. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop.

Prvopodpisani predlagatelj odložilnega veta Bogomir Vnučec je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je podal stališče komisije.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal Borut Meh. Mag. Dušan Semolič je kot predstavnik podal stališče Interesne skupine delojemalcev.

V razpravi so sodelovali Anton Peršak, prof. dr. Jože Mencinger, Mihael Jenčič, dr. Andrej Rus, dr. Janvit Golob, mag. Blaž Kavčič in Alojz Kovšca.

Na dileme iz razprave je odgovoril mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve.

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 20. izredni seji 13. 7. 2010, ob obravnavi Zakona o posojilu Helenski republiki, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 26. izredni seji 6. 7. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o posojilu Helenski republiki (ZPHelR).

Obrazložitev:

Poglavitna rešitev Zakona o posojilu Helenski republiki je zagotovitev pravne podlage za začetek veljavnosti sporazuma med posojilodajalci in posojilne pogodbe, s katero bo Republika Slovenija dala Grčiji posojilo v višini 387.812.451,16 EUR v obdobju treh let.

Številni argumenti in dejstva vodijo k temu, da je zakon neprimeren. Prvi argument je ta, da gre za neprimeren način reševanja prezadolžene države. Vse države, ki so vstopile v Evropsko monetarno unijo, vključno z Grčijo, so se obvezale k spoštovanju pravil o stabilnosti javnih financ. Izkazalo se je, da Grčija teh pravil ni spoštovala, še več, prikrivala in zavajala je s podatki o stanju njenih javnih financ. Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena. Zato bo v zakonu predlagan način reševanja sedanje težave Grčije samo prenesel v naslednja obdobja in kar je najhuje, po istem scenariju utegne poseči še kakšna druga država.

Povprečna bruto plača je v Grčiji za okoli 40 % višja kot v Sloveniji. Poleg tega so zaposleni v Grčiji, predvsem javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti, ki se kljub pogojevanju EU in Mednarodnega denarnega sklada glede posojila, niso bistveno zmanjšale. Grški javni uslužbenci naj bi bili še vedno upravičeni do štirinajste in celo do šestnajste plače, še vedno pa naj bi jim pripadali tako bizarni dodatki, kot je dodatek za točen prihod na delo ali pa dodatek za samske hčere javnih uslužbencev. To priča, da Grčija z javnim denarjem še vedno ravna negospodarno in zapravljivo. In sedaj mora Slovenija, ki ima nižji standard prispevati k reševanju težav države, v kateri je standard višji. To ni pravično in ni solidarno!

Čas, v katerem je Slovenija odobrila posojilo Grčiji, je zelo neprimeren. Slovenska vlada namreč zahteva od javnih uslužbencev, da pristanejo na znižanje plač, s čimer bi Vlada prihranila na letni ravni okoli 400 milijonov evrov, kar je skoraj enak znesek, kot pa ga bo Vlada namenila Grčiji. Torej bodo slovenski javni uslužbenci kaznovani, medtem ko bo nekdo v istem trenutku nagrajen in to zato, ker ni spoštoval dogovorjenih pravil. Še več, ta pravila je celo zavestno kršil.

Treba se je zavedati, da problemi s to enormno pomočjo ne bodo rešeni, kvečjemu se bodo za nekaj časa odložili. Grčija se sooča s problemi strukturne narave. Zato bi morala uvesti ukrepe, kot so povečanje izplena iz naslova pobranih davkov, racionalizirati javno porabo, povečati učinkovitost javnega sektorja in države nasploh itd. Šele takrat bi bila pomoč, ki jo je odobrila Slovenija učinkovita. Da strukturnih ukrepov Grčija ni uvedla in da je standard v Grčiji na neupravičeno visoki ravni, kaže tudi ravnanje Vlade Republike Slovenije, ki je s konkretnimi ekonomskimi podatki o Grčiji zelo skopa. Jasno je, da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji za vedno izgubljen.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 16 jih je bilo proti).

 

2. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N)

Državni zbor je zakon sprejel na 19. redni seji v petek, 9. julija 2010, in so ga svetniki prejeli isti dan po elektronski pošti.

Predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Drago Ščernjavič) za razširitev dnevnega reda 20. izredne seje so svetniki prejeli po elektronski pošti 12. 7. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta.

Prvopodpisani predlagatelj odložilnega veta Drago Ščernjavič je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagatelja zakona Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, je podala obrazložitev.

V razpravi je sodeloval prof. dr. Jože Mencinger.

Na dileme iz razprave je odgovorila Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

 Državni svet Republike Slovenije je na 20. izredni seji 13. 7. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N), ki ga je Državni zbor sprejel na 19. redni seji 9. 7. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N).                                      

Obrazložitev:

Vlada je pripravila spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in se s sindikati javnega sektorja usklajevala na 12 pogajalskih sejah od meseca februarja 2010 pa do meseca maja 2010. Od 22 členov predlagane novele je dosežen konsenz glede 18 členov, glede 4 členov pa ne. Ti členi se nanašajo na položajni dodatek in pa vprašanje dodatkov v času dežurstva. V zakonodajni postopek je vložila besedilo predloga novele zakona, ki ni bilo usklajeno s socialnimi partnerji, Državni zbor pa je novelo zakona sprejel na 19. seji 9. 7. 2010.

Državni svet se, tako kot sindikati, z neusklajenimi rešitvami zakona ne strinja.

Socialni dialog med vlado in sindikati bi moral potekati v skladu z Dogovorom o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011 z dne 19. 10. 2009 (v nadaljevanju: Dogovor), Državni zbor pa tako neusklajenega predloga zakona ne bi smel sprejeti. V Dogovoru je nedvoumno opredeljeno, da Vlada neusklajenega besedila s socialnimi partnerji ne pošilja v Državni zbor. V 1. točki Dogovora piše: »Vladna in sindikalna stran se strinjata, da s spremembami ZSPJS in KPJS brez dogovora konceptualno ne bosta posegali v razmejitev vsebin, urejenih v ZSPJS in KPJS.«. Prav v tej točki je kršitev podpisanega Dogovora, ko Vlada predlaga spremembo ureditve, ki je sedaj v kolektivni pogodbi. To je za Državni svet, kot tudi za socialne partnerje, sporno in nesprejemljivo, ker socialnega partnerstva ni in ga ne more biti, če pogodbeno močnejša stranka vsakič, ko oceni, da je to potrebno, nastopa iz pozicije moči in ne spoštuje načela enakopravnosti.

Državni svet ocenjuje, da je Vlada s tem, ko je poslala v Državni zbor neusklajeno besedilo predloga sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, grobo kršila podpisani Dogovor, saj se je z njim zavezala, da konceptualno ne bo posegala v razmejitev vsebin, ki so določena v ZSPJS in v Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljevanju: KPJS). Z urejanjem obeh dodatkov v zakonu je Vlada posegla in vsilila to razmejitev in s tem neposredno kršila Dogovor. Poleg navedenega pa Državni svet opozarja, da posredovanje neusklajenega predloga v Državni zbor predstavlja kršitev nekaterih mednarodnih konvencij mednarodne organizacije dela, npr. Konvencije o spodbujanju kolektivnega pogajanja in Konvencije o pravici do organiziranja in postopkih za določitev pogojev za zaposlitev v javnem sektorju. Pred nekaj meseci je tudi Ekonomsko socialni svet sprejel in podprl ratifikacijo omenjene Konvencije.

Takšen zakonski poseg in njegova neusklajenost s socialnimi partnerji sta neutemeljena, saj gre za interesno vprašanje in predmet KPJS.

Državni svet se ne strinja z novelo zakona v delu, ki določa znižanje zgornje meje višine položajnega dodatka, in sicer iz 20 odstotkov osnovne plače na 12 odstotkov osnovne plače. Predlagana sprememba ni bila usklajena s socialnimi partnerji, Vlada pa je s tem, ko je v zakonodajni postopek vložila neusklajeno besedilo predloga sprememb in dopolnitev ZSPJS, grobo kršila tako Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 kot tudi Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011.

Državni svet se prav tako ne strinja z 10. členom novele, ki ureja dodatke v času dežurstva. Predlagana sprememba ni usklajena s socialnimi partnerji in direktno posega na področje, ki je sicer urejeno s kolektivnimi pogodbami.  Z uveljavitvijo nove delovnopravne zakonodaje se je v naši državi uveljavil pogodbeni koncept delovnega razmerja in težišče iz avtonomnega, enostranskega urejanja razmerij prenesel na kolektivne pogodbe kot dvostranske akte. Predlagana rešitev ruši omenjeni koncept, kar je vprašljivo tako v luči naše zakonodaje kot  tudi ratificiranih konvencij Mednarodne organizacije dela, pomeni pa tudi neposredno kršitev Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 -november 2011 z dne 19. 10. 2009. V drugi točki omenjenega dogovora se je vladna stran izrecno zavezala, da s spremembami ZSPJS brez dogovora ne bo posegala v razmejitev vsebin, urejenih v ZSPJS in KPJS.

Predlagana sprememba je tudi iz sistemskega vidika popolnoma zgrešena. Dežurstvo se šteje v delovni čas in delavci, ki bodo opravljali dežurstvo, naj bi po noveli zakona razen dodatka za nadurno delo prejemali nižje dodatke iz naslova razporeditve delovnega časa (dodatek za nočno delo, dodatek za nedeljsko delo, delo na praznik in dela proste dneve po zakonu) kot tisti delavci, ki ne dežurajo. Taka rešitev je ustavno sporna. Prizadela bo vse delavce ki dežurajo in ne samo zdravnike, kot se napačno prikazuje v medijih. Poleg zdravnikov dežurajo tudi drugi delavci v zdravstvu (medicinske sestre, radiološki inženirji, farmacevti, tehnično osebje), pa tudi delavci v drugih dejavnostih javnega sektorja.

Enakega mnenja kot Državni svet je bila tudi Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki je na svoji seji 17. 6. 2010 obravnavala predlog novele ZSPJS in predlagala črtanje 9. in 10. člena novele, česar pa Državni zbor ni upošteval in je sprejel besedilo novele zakona, ki ni bilo usklajeno s socialnimi partnerji.

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Drago Ščernjavič.

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 13 jih je bilo proti).

 

3. točka dnevnega reda:Pobuda za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d.

Svetniki so na klop prejeli pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev NLB d.d., ki se je oblikovala na predlog predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča. Prav tako so na klop prejeli predlog sklepa.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je podal kratko obrazložitev.

Predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je podal kratko obrazložitev.

V razpravi so sodelovali dr. Andrej Rus, mag. Blaž Kavčič, prof. dr. Jože Mencinger, Vincenc Otoničar, Boris Šuštaršič, Branko Majes in mag. Stojan Binder.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 20. izredni seji 13. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d. in na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet nasprotuje prodaji lastniških deležev v NLB d.d., ki bi imela za posledico zmanjšanje upravljavskega vpliva države Slovenije, ali drugim oblikam sprememb lastniške strukture, ki bi imele takšne ali podobne posledice.

Obrazložitev:

Državni svet meni, da bi morala biti odločitev nameravanih sprememb v lastniški strukturi NLB d.d. temeljito pretehtana in temeljiti na presoji najmanj naslednjih elementov:

• NLB d.d. je najpomembnejša poslovna banka v Sloveniji in ima zelo velik finančni in informacijski vpliv na glavnino slovenskega gospodarstva.
• Poslovnih težav NLB d.d., ki izvirajo iz vodenja poslovanja NLB d.d. v preteklih letih ne bi smeli reševati s hitro odprodajo NLB d.d. in pri tem računati, da bo novi lastnik rešil težave na način, ki bi bil ugoden za Slovenijo.
• Pred morebitno izvedbo dokapitalizacije ali odprodaje deležev bi Vlada Republike Slovenije morala poskrbeti da bi Nadzorni svet Ljubljanske banke pripravil podrobno analizo in poročilo o poslovanju NLB d.d. v zadnjih letih. Kaj se je zgodilo s sredstvi iz zadnje dokapitalizacije? Kaj se je zgodilo s terjatvami LHB?
• V javnosti so prisotne izjave vodstva NLB d.d., da je predvidenih 250 mio € dokapitalizacije zgolj »kaplja v morje«! Pred odločitvami o dokapitalizaciji ali prodaji je potrebno priti do čiste slike, sicer bi transakcije lahko pomenile negospodarne poteze z zornega kota sedanjih lastnikov, pa tudi davkoplačevalcev.
• V formalnem smislu moramo opozoriti na 13. člen Zakona o javnih financah, po katerem ima o spremembi odloka o prodaji deleža države pristojnost odločati izključno Državni zbor. Sedaj veljavni odlok ne vključuje prodaje deleža v NLB.
• Za primer dokapitalizacije bi po Zakonu o gospodarskih družbah lahko prišlo do rizika tožbe delničarjev, ki zaradi izredno kratkega roka ne bi mogli pristopiti k vpisu novih delnic.
• Slovenija potrebuje, tako v primeru NLB d.d. kot tudi sicer, takšen model gospodarjenja z državnimi lastniškimi deleži v gospodarstvu, ki bo bistveno omejil možnost vpliva političnih elit in ki bo zadostil načelom korporacijskega upravljanja OECD.
• Ne glede na lastniško strukturo NLB d.d. ali npr. Slovenskih železnic ali kakšnega drugega gospodarskega ali negospodarskega subjekta, je že sedaj možno imenovati kakovostno poslovodstvo, ne glede na lastniško strukturo podjetja.
• Razmišljanje o vključevanju takšnih transnacionalno delujočih finančnih institucij, ki so pomembno delovale v povzročanju globalne finančne krize in špekulativnih udarih na nacionalna gospodarstva v lastniško strukturo NLB d.d., je neprimerno.
• Slovenija potrebuje za vzpostavitev zadovoljive likvidnosti in za zagon infrastrukturnih projektov mednarodno strukturiran razvojni sklad nedolžniškega kapitala. Za pristop k takemu skladu imajo objektiven interes številne države, ki se zavedajo geostrateškega in logističnega potenciala Slovenije in poslovnega potenciala na področju izgradnje železniške infrastrukture, hidroenergetskih in drugih energetskih objektov, prenosnih energetskih sistemov in drugih infrastrukturnih objektov.
• Slovenija potrebuje mednarodno poslovno in kapitalsko sodelovanje s tistimi tujimi partnerji, ki vidijo svoj poslovni interes v povečevanju ustvarjene dodane vrednosti v Sloveniji, ne potrebuje pa takšnih povezav, ki so usmerjene v zmanjševanje obsega dodane vrednosti v Sloveniji.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 20. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.