Mnenje k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZobRed) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, ob obravnavi predloga zakona o občinskem redarstvu (ZobRed) - prva obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije, sprejel

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZobRed) - prva obravnava

Državni svet podpira predlog zakona o občinskem redarstvu kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet ugotavlja, da so v skladu z zakonom o lokalni samoupravi naloge občinskega redarstva izvirne naloge lokalnih skupnosti, ki se v posameznih občinah že sedaj izvajajo. Prav tako ugotavlja, da predlog zakona predvideva obligatorno ustanovitev občinskega redarstva le v mestnih občinah, v ostalih občinah pa je ustanovitev občinskega redarstva neobvezna.

Državni svet poudarja, da je zagotavljanje javnega reda in miru ter nadzora nad prometom v posebnem interesu občin, ki so dolžne prispevati k zagotavljanju in uresničevanju pravice do varnega življenja ljudi in izboljšanju lokalne varnostne politike. Zato je z vidika interesov tako mestnega okolja kot ostalih občin smiselno nadgraditi ureditev občinskega redarstva s posebnim zakonom.

Državni svet opozarja na problem zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za vzpostavitev občinskega redarstva z vidika kadrov (izobraževanje, dodatno zaposlovanje, vodenje evidenc) in opreme oziroma za pokrivanje stroškov redarske službe. Po njegovem mnenju globe, plačane za z zakonom določen prekršek, ki jo izreče pristojno občinsko redarstvo, za občine ne predstavljajo dodatnega finančnega vira, saj se v skladu z zakonom o financiranju občin štejejo med prihodke občin, ki se vštevajo v izračun primerne porabe in s tem upoštevajo pri izračunu finančne izravnave, ki pripada občinam, ki z lastnimi prihodki ne dosegajo izračunane primerne porabe. Poleg tega predstavljajo ta sredstva relativno nestabilen in od okolja in razmer odvisen prihodek. Prihodke občin iz naslova globe bi morali izločiti iz virov primerne porabe in se ne bi smeli upoštevati pri izračunu finančne izravnave, v kolikor bi jih želeli obravnavati kot sistemski vir financiranja redarske službe.

Državni svet poudarja, da bodo spremembe in dopolnitve področnih zakonov (zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o prekrških zoper javni red in mir) povzročile dodatne obremenitve občinskih proračunov, saj naj bi se občinam povečal obseg obstoječih nalog oziroma določile nove naloge in s tem povečali stroški za izvajanje teh nalog. Zato je potrebno v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne samouprave, sočasno s sprejemanjem področne zakonodaje, občinam zagotoviti dodaten vir finančnih sredstev za izvajanje teh nalog. Ker gre za razširitev obsega obstoječih nalog in dodatnih nalog v smislu delitve izvirnih nalog med državo in občinami, je potrebno razdeliti tudi finančna sredstva za izvajanje teh nalog.

Državni svet opozarja na nejasno in premalo dorečeno razmejitev pristojnosti med občinskimi redarji in policijo, saj se zaradi učinkovitega izvajanja zakona postavlja vprašanje, kje se začne vloga občinskega redarstva in kje vloga policije. Če ne bodo naloge dovolj jasno razmejene med obema organoma, bo po mnenju državnega sveta prihajalo v praksi do velikih nesporazumov, vključno s prelaganjem odgovornosti. Občinski redarji ne morejo nadomestiti vloge policistov, ampak bi morala biti njihova osnovna funkcija preventivna, za kar pa potrebujemo ustrezno usposobljene in izobražene občinske redarje.

Državni svet je oblikoval naslednji konkretni pripombi:

K 21. členu:

1. V tretjem odstavku naj se beseda "eno" nadomesti z besedo "šest".

Obrazložitev:
Ena ura je evidentno prekratek rok, saj v času ene ure nikakor ni mogoče predvideti, da bo policija resnično prišla po storilca.

2. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Občinski redar sme zadržati osebo, ki jo je zalotil pri prekršku v primeru, če ni mogoče ugotoviti istovetnosti ali če ta nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognila odgovornosti za prekršek ali če so okoliščine, ki opravičujejo oceno, da bo storilec nadaljeval s prekrškom ali da ga bo ponovil. Storilca prekrška je treba v takem primeru privesti brez odlašanja pristojnemu sodišču. V primeru, če je storilec zaloten pri prekršku v času, ko sodišče ne dela, ali če so okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil ali bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek ponovil, ga sme občinski redar pridržati. Pridržanje traja dokler ni mogoče storilca privesti k pristojnemu sodišču, vendar najdalje dvanajst ur."

Obrazložitev:
Če se ustanavlja občinsko redarstvo, mora biti učinkovito. Učinkovito je lahko samo, če ima ustrezna pooblastila, s katerimi lahko onemogoča izmikanje storilcev, nadaljevanje prekrškov in učinkovito kaznovanje.