Mnenje k Predlogu zakona o spremembah Zakona o poslancih (ZPos-D)

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah Zakona o poslancih (ZPos-D) - skrajšani postopek

Državni svet podpira predlog zakona.

Dosedanja ureditev je pokazala tako prednosti kot slabosti. Poslanci - župani so v razpravah v Državnem zboru prispevali veliko znanja in izkušenj iz konkretnega delovanja lokalnih skupnosti. Po drugi strani pa je v diskusijah in stališčih poslancev-županov premalo prihajala v ospredje narodno-gospodarska raven razmišljanja. Namesto prizadevanj za oblikovanje optimalnih pravil za vse, se funkcijo poslanca - župana dojema kot borca za asimetrične ugodnosti posamične lokalne skupnosti. Taka interesna naravnanost pa je za najvišji zakonodajni organ naše nacionalne države – zelo slaba. Argumenti proti dvojni funkciji poslanca župana odločno pretehtajo argumente za dvojnost te funkcije.

Optimalnejše mesto za zastopanje interesov lokalnih skupnosti – občin in regij – je Državni svet. Že v okviru sedanjih pooblastil in v sedanji ustavni ureditvi bi se pomen zastopanja interesov lokalnih skupnosti v Državnem svetu povečal pod pogojem ukinitve dvojnosti funkcije poslanec - župan v Državnem zboru.

Pri obravnavi nezdružljivosti poslanske funkcije s funkcijami na lokalni ravni moramo upoštevati več ustavnih načel, in sicer načelo delitve oblasti, načelo decentralizacije oblasti, na katerem temelji neodvisnost in samostojnost lokalne samouprave in načelo predstavniške demokracije, ki poudarja vezanost predstavnikov ljudstva nosilcu suverenih pravic - ljudstvu samemu. To terja vzpostavitev učinkovitega sistema zavor in ravnovesij med nosilci različnih vej oblasti.^Opomba

Institut nezdružljivosti funkcije zasleduje pomemben cilj. Preprečuje, da bi poslanec kot poklicni funkcionar, ki deluje kot izvoljeni predstavnik vsega ljudstva, svoje delo opravljal v senci zasledovanja lokalnega interesa, ki ga mora zasledovati kot župan ali podžupan. S tem se prepreči neželeni vpliv na parlamentarno odločanje.

Sam institut predstavlja pomembno zagotovilo za ločitev treh vej oblasti. Hkratno opravljanje funkcije v okviru zakonodajne in izvršilne veje oblasti daje dvom o tem ali lahko ista oseba enako kvalitetno zastopa interese obeh volilnih baz, ki sta jo izvolili. Izvoljeni predstavnik namreč tekom svojega mandata poizkuša kar najboljše uresničevati obljube, ki jih je dal svojim volivcem v predvolilni kampanji, saj je od tega odvisen njegov uspeh na naslednjih volitvah. V primeru, ko izvršuje hkrati funkcijo poslanca kot predstavnika vsega ljudstva in župana ali podžupana kot skrbnika za lokalne interese, je stalno v precepu kateri volilni bazi bo v danem trenutku ugodil. Hkrati ne more optimalno opravljati obeh funkciji in stalno sklepa manjše in večje kompromise, da bi si v bodoče ohranil podporo obeh skupin volivcev, s tem, pa se slabša kvaliteta njegovega dela in jasnost njegovih stališč in ciljev, ki jih je obljubil zasledovati.

Dodaten argument za nezdružljivost funkcij je tudi dostop do koristnih informacij, ki jih funkcionar pridobi pri opravljanju svojega dela. Nemogoče je, da podatkov , ki jih pridobi pri opravljanju ene funkcije, ne bi uporabil pri izvrševanju druge. S tem pa se lahko spet znajde pred konfliktom in pred odločitvijo interesom katerih volivcev naj da prednost.

Za kvalitetno opravljanje svojega dela v Državnem zboru, če naštejemo zgolj najosnovnejše naloge, mora biti poslanec stalno na tekočem s predlogi zakonov, mora jih preučiti, se do njih opredeliti, sodelovati na delovnih telesih, se pripraviti na plenarna zasedanja. Tako mora za kvalitetno in dosledno opravljanje svoje funkcije nameniti večino svojega časa. Nemogoče je pričakovati, da bi ob tem lahko dobro opravljal še funkcijo župana ali podžupana in tako skrbel, da se sprejeta zakonodaja pravilno uresničuje v praksi. Zato je ločitev funkcije poslanca in župana ali podžupana ne samo smiselna, ampak tudi potrebna.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.