Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi z NLB, d.d.

Datum: 20.5.2010
Prejeto: 20.5.2010

VPRAŠANJE 1: Kako si Vlada in Ministrstvo za finance predstavljata dokapitalizacijo NLB? Koliko so smiselni pogovori s KBC o dokapitalizaciji, de vemo, da je KBC sama v sanaciji in se je med drugim obvezala, da bo odprodala svojo lastniški delež v NLB?

Dokapitalizacija po tržnih pogojih

Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance v vlogi izvrševanja lastniških upravičenj Republike Slovenije zasledujeta tako javne cilje po ohranitvi stabilnosti finančnega sistema kot poslovne cilje, ki jih zasleduje vsak aktivni lastnik. Zato mora v primerih, ko banka potrebuje dodatni kapital za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, tudi država kot odgovorni lastnik, banki zagotoviti potrebni dodatni kapital. Država ob tem svoje sodelovanje seveda presoja tudi z vidika gospodarne porabe javnih sredstev. Iz tega razloga mora biti dokapitalizacija utemeljena (o čemer se izreče tudi Banka Slovenije, ki nadzoruje kapitalsko ustreznost bank) in upravičena, kar banka dokazuje s razvojnimi planskimi dokumenti ter siceršnjim tekočim učinkovitim poslovanjem. Strateška naložba v določenem trenutku pomenu tudi strošek, ki pa se v prihodnje, z dobrim poslovanjem, lastniku vrne bodisi preko dividend, bodisi preko kapitalskih dobičkov.

Republika Slovenija bo kot pomemben delničar Nove Ljubljanske banke d.d. (v nadaljnjem besedilu: NLB) s strani uprave obveščena o dokapitalizaciji na enak način kot drugi delničarji, v kolikor bo le-ta potrebna. V obvestilu bo uprava NLB delničarje seznanila o vzrokih in namenu dokapitalizacije, predvidenem času in ocenjenem znesku dokapitalizacije ter o načinu izvedbe le-te (izdaja navadnih oz. prednostnih delnic, izdaja obveznic ipd.).

Banka potrebo po dokapitalizaciji utemeljuje predvsem z argumentom zagotavljanja vzdržne rasti obsega poslovanja v naslednjem srednjeročnem obdobju, večjega obsega kreditiranja perspektivnih podjetij, z ustrezno oceno sprememb kvalitete kreditnega portfelja, z realno oceno dodatnih kapitalskih zahtev zaradi zaostrujoče se EU bančne zakonodaje (CRD direktiva in Baselski standardi) ter dejanskimi omejitvami v delovanju trga podrejenih kapitalskih instrumentov.

Delničarji banke na drugi strani od banke pričakujejo izboljšanje kazalcev ekonomičnosti poslovanja banke, optimizacijo poslovnih procesov, boljše upravljanje s sredstvi in viri sredstev banke ter povečevanjem vrednosti njihovih naložb v banko.

Republika Slovenija bo pri morebitni dokapitalizaciji NLB morala upoštevati tudi predpise Evropske unije o državnih pomočeh in ravnala po principu >privatnega investitorja<, da ne
bi prišlo do nedovoljene državne pomoči. Zato bo dokapitalizirala NLB samo v primeru, da jo bodo dokapitalizirali tudi drugi delničarji in zasebni investitorji. V kolikor bi pri tem prišlo do povečanja lastniškega deleža države in bi bili izpolnjeni pogoji za objavo javne ponudbe po Zakonu o prevzemih, bi Republika Slovenija tovrstno javno ponudbo tudi objavila. Vendar za doseganje javnega cilja o ohranitvi stabilnosti finančnega sistema povečanje deleža Republike Slovenije v NLB ni potreben, zato bi Republika Slovenija, v primeru, da bi do dokapitalizacije prišlo, zagotovila toliko kapitala, da bi ohranila obstoječi delež v NLB.

Vloga strateškega investitorja (KBC)

Ministrstvo za finance ima vzpostavljene redne stike s predstavniki drugega največjega lastnika, belgijske banke KBC. KBC je javno objavil svojo namero o tem, da se namerava umakniti iz lastništva NLB. Ta informacija je vključena tudi v program prestrukturiranja KBC, ki ga je KBC zaradi odobrene državne pomoči predložila Evropski Komisiji.

Pri vprašanju sodelovanja KBC v dokapitalizaciji NLB, ostaja KBC v pogovorih z Ministrstvom za finance odprta za predloge in konstruktivna. KBC sodelovanja ni zavrnila, navedla pa je pogoje, pod katerimi je pripravljena sodelovati.

Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance pričakujeta, da si bo v procesu umika KBC iz lastništva NLB uprava NLB prizadevala pridobiti novega strateškega partnerja, ki bo - v sodelovanju z državo - banko podpiral pri njeni poslovno-razvojni strategiji ter s svojimi izkušnjami in znanji izboljševal upravljanje in poslovanje banke.

VPRAŠANJE 2: Kakšni utegnejo biti vplivi alternativnih lastniških sprememb (npr. Santander) na poslovanje osrednje slovenske poslovne banke doma in v tujini inn kakšen vpliv bo to imelo na slovenski realni sektor?

Obstoječa lastniška struktura, kjer ima Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami največji delež v NLB, omogoča sprejemanje ključnih strateških odločitev v dobro NLB in za doseganje javnega cilja zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, saj je NLB največja banka na slovenskem bančnem trgu in tako za državo sistemskega pomena. Morebitna zamenjava drugih (tujih) lastnikov NLB tega ne bi spremenila.

VPRAŠANJE 3: Objektiven problem slovenskega gospodarstva in finančnega= sistema je veliko zadolževanje v preteklosti za izvedbo lastniških prevzemov in predvsem portfeljskih naložb v tujini. Zanima nas, koliko je v tern kontekstu izpostavljena NLB.

Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance nimata pristojnosti niti kot državna organa niti v vlogi izvrševanja delničarskih pravic Republike Slovenije v NLB pridobivati konkretnih podatkov o sklenjenih poslih NLB, ki so po Zakonu o bančništvu tudi zaupne narave. Banka Slovenije, ki je pristojna za izvrševanje nadzora nad poslovanjem bank, bi v primeru, da bi bila NLB iz tega naslova ogrožena, ustrezno ukrepala.

mag. Helena Kamnar
Generalna sekretarka