Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H), skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H) - skrajšani postopek

Državni svet je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo 52  poslancev koalicije in Slovenske ljudske stranke (prvopodpisani Kontič Bojan).

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da je cilj zakona realizacija odločbe Ustavnega sodišča U-I-266/04-105, Uradni list RS, št. 118, z dne 17.11.2006, na podlagi katere je Ustavno sodišče sprejelo odločitev, da je zakon v neskladju z Ustavo, ker se za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja pri civilnih osebah, posebej pri otrocih, ne sme razlikovati, katera od vojskujočih se strani je povzročila okoliščine, katerih posledica opravičuje status vojnega nasilja in da mora to ugotovljeno neskladje Državni zbor odpraviti v roku enega leta, to je do 17. 11. 2007.

Tako bodo lahko v skladu z novim 2. a členom status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona pridobili tudi otroci, katerih starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi delovanja enot Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter enot zaveznikov antihitlerjevske koalicije in osebe, ki so kot begunci morale zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile prej navedene vojske, zaradi česar se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj 3 mesece, razen če niso prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresorjem.

Poleg tega pa predlog novele v dopolnjenem 2. členu sedaj veljavnega zakona ureja tudi status in pravice državljanom Republike Slovenije, ki so bili kot bivši italijanski vojaki po kapitulaciji Italije zajeti od nemških okupacijskih oblasti in odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo in osebam, ki so bile rojene staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15.2.1945, a najkasneje do 28.2.1946. Osebam, ki so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko, pa se v skladu z 9. členom novele dodatno prizna pravico do doživljenjske mesečne  rente.

Državni svet je bil seznanjen tudi z mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predlog zakona sicer podpira, vendar pa opozarja na definicijo 11. člena zakona, ki v zakonu opredeljenim upravičencem podeljuje status od 1. 1. 2008, kar pomeni vprašljivo retroaktivno zakonsko obvezo in na definicijo v 2. členu, ki "osebam, ki so bile rojene staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946", podaljšuje obdobje po uzakonjenem datumu 15. 5. 1945, na katerega so vezane vse kategorije upravičencev pri priznavanju  statusa v času vojne in iz tega izhajajoče pravice.

Državni svet opozarja na krivice, ki so se in se še godijo osebam, ki so iz kakršnih koli drugih vzrokov, ki jih zakon ne navaja, trpele posledice vojnega nasilja po 15.5.1945  (rojene po 28. 2. 1946, poškodbe ob eksplozijah raznega orožja in drugi primeri), ki jih je potrebno proučiti in jim prav tako dodeliti status in iz njega izhajajoče pravice.

Državni svet opozarja tudi na dejstvo, da predlog novele jasno opredeljuje osebe, ki so bile rojene staršem po 15.2.1945 do 28.2.1946 in tiste, katerim je starš umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov oboroženih sil, nikjer pa ne definira za te osebe, razen pokojnine, odškodnine, do katere so kot žrtve vojnega nasilja upravičene. Državni svet zato predlaga, da se to problematiko prouči in po potrebi dopolni predlog novele.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Janvit Golob.