|
Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Petra Vriska glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Petra Vriska in predlaga Vlada Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori.
Vprašanji državnega svetnika Petra Vriska se glasita:
- Zakaj se kmetijske in druge zadruge ne morejo prijaviti na poziv, ki ga je Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo objavil za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav septembra 2010 (Uradni list Republike Slovenije, št. 79 z dne 8. 10. 2010, Razglasni del, str. 2604-2605)?
- Kaj bo Vlada Republike Slovenije storila za zagotovitev enakopravne obravnave zadrug na področju drugih državnih pomoči, zlasti na področju podpornega okolja za podjetništvo ter reševanja in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah, kjer državne pomoči niso dostopne zadrugam, temveč drugim gospodarskim subjektom, ki z zadrugami konkurirajo na trgu?
Obrazložitev:
- Po podatkih AJPES je bilo v začetku leta 2010 v Sloveniji registriranih 408 zadrug, od teh 26 % na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 22 % na področju trgovine, 19 % na področju stanovanjskega gospodarstva, nekoliko manjši delež zadrug pa deluje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, transportu in skladiščenju, zdravstvu in drugih dejavnostih.
Posamezne kmetijske, gozdarske in druge zadruge ter Zadružna zveza Slovenije so večkrat opozorile na nujnost enakopravne obravnave zadrug v gospodarski politiki, zlasti na področju različnih shem državnih pomoči, zlasti tistih, ki imajo horizontalno naravo in so namenjene vsem podjetjem ne glede na njihovo dejavnost ter niso ozko vezane na kmetijstvo in razvoj podeželja.
- Tako je Zadružna zveza Slovenije takoj po poplavah, ki so sredi letošnjega septembra prizadele območje Slovenije in s tem povzročile škodo tudi večjemu številu gospodarskih subjektov, med njimi tudi zadrugam, naslovila na pristojna ministrstva predlog, da se pri odpravljanju posledic poplav zagotovi enakovredna obravnava zadrug.
Z velikim presenečenjem so zadruge v Razglasnem delu 97. številke Uradnega lista Republike Slovenije z dne 8. 10. 2010 prebrale prvi javni poziv, ki ga je zaradi ukrepov pomoči po poplavah Javni sklad RS za podjetništvo naslovil na podjetja, ki so utrpela škodo kot posledica poplav septembra 2010. Ta javni razpis namreč predvideva pomoči samo gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ne pa tudi zadrugam, čeprav so zadruge na nekaterih območjih utrpele enako ali večjo škodo kot drugi gospodarski subjekti.
- Državni svet meni, da bi morali ukrepi zaradi naravnih nesreč obravnavati gospodarske subjekte ne glede na njihovo pravno obliko. Tudi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN, Uradni list RS, št. 75/03, 98/05, 90/07 in 102/07) izrecno določa, da je treba pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.
- Žal vprašanje enakopravne obravnave zadrug že več let posega tudi na področja drugih državnih pomoči in na nekatera druga področja (na primer dostop zadrug do opravljanja nekaterih dejavnosti).
V nekaterih predpisih in drugih aktih, ki urejajo položaj gospodarskih subjektov so namreč kot možni prejemniki državnih pomoči predvidene samo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, medtem ko so zadruge izključene. Po drugi strani pa imajo zadruge v posameznih dejavnostih – po prihodkih, številu zaposlenih ali višini aktive bistveno večji gospodarski pomen, kot bi izhajal iz njihovega deleža v skupnem številu vseh delujočih gospodarskih subjektov.
Zadruge so izključene iz kroga možnih prejemnikov državnih pomoči celo po nekaterih zakonskih predpisih. Takšna zakonska predpisa sta na primer:
- Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT, Ur. l. RS, št. 44/2007), ki ureja pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje, do te pomoči pa so upravičene samo gospodarske družbe v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in
- Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur. l. RS, št. 102/2007), ki ureja dodeljevanje sredstev za izvajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja, do pomoči so upravičena podjetja, organizirana kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik.
- Ureditev, ki ne zagotavlja enakovrednega položaja zadrugam, negativno vpliva na njihovo konkurenčno sposobnost. Je v nasprotju s političnimi deklaracijami, ki poudarjajo pomen povezovanja kmetov ter kmetijskega in drugega zadružništva pri premagovanju gospodarske krize. Je tudi v nasprotju s Priporočilom št. 93 Mednarodne organizacije dela o spodbujanju zadrug, ki predvideva, naj bi zadruge obravnavali v skladu z notranjim pravom in prakso ter pod pogoji, ki ne bi bili manj ugodni od tistih, ki veljajo za druge oblike podjetij. Omenjeno priporočilo predvideva tudi dodatne spodbujevalne ukrepe za tiste dejavnosti zadrug, ki so usmerjene k specifičnim socialnim ciljem in rezultatom javne politike, kot je na primer spodbujanje zaposlovanja ali razvoj dejavnosti, ki koristijo ogroženim skupinam ali regijam.
V primerih, ko so zadruge izključene iz kroga subjektov, upravičenih do določene državne pomoči, bi moral imeti zakonodajalec ali drug oblikovalec ukrepa za takšno omejitev pomoči zelo tehtne vsebinske razloge, posebej če je državna pomoč namenjena gospodarskim družbam in celo samostojnim nosilcem dejavnosti kot posameznikom, zadrugam pa ne. Utemeljenih razlogov za razlikovanje zadrug na eni strani od gospodarskih družb in podjetnikov na drugi strani pri dostopu do državnih pomoči ni videti. Državni svet je prepričan, da obstajajo med posameznimi tipi gospodarskih družb večje razlike kot pa med zadrugo in posamezno gospodarsko družbo. Stališče, da zadruge in zadružne zveze lahko rešijo problem z ustanavljanjem hčerinskih družb (ali celo kar s svojim preoblikovanjem v delniške družbe), po mnenju zadrug ni utemeljeno. Vprašljivo je tako z načelnega vidika oziroma z vidika ustavnih pravic same zadruge kot pravne osebe in končno tudi članov, ki so se povezali v zadrugo zaradi skupnega nastopanja na trgu v razmerah konkurence, ki bo z zakonom omejena samo zaradi preverljive javne koristi. Vprašljivo pa se tudi zdi vsebinsko, ker takšno ukrepanje daje umetno prednost izbiri pravne oblike tudi v primeru, ko je neko podjetniško zamisel mogoče z najnižjimi stroški uresničiti v okviru zadruge, ker razlikovanje med zadrugami in drugimi gospodarskimi subjekti dejansko umetno omejuje konkurenčno sposobnost zadrug in tudi ni v skladu z načelom čim bolj smotrne porabe javnih sredstev.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori. |
