Mnenje k predlogu odloka o plačah funkcionarjev (OdPF)

Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu odloka o plačah funkcionarjev (OdPF)

1. Državni svet predlog odloka o plačah funkcionarjev podpira, vendar pa nasprotuje odločitvi predlagatelja, da v odlok ni uvrstil plače sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni svet), zato predlaga, da se 5. člen predloga odloka o plačah funkcionarjev dopolni tako, da se v razpredelnico doda rubrika
   

   Šifra funkcije	Funkcija	Plačni razred
   	sekretar državnega sveta	57

   
   
2. Državni svet tudi opozarja na diskriminatorno obravnavo županov VII v 8. členu predloga odloka in predlaga, da se v razpredelnici v 8. členu predloga odloka plačni razred župana VII spremeni iz plačnega razreda 46 v plačni razred 47.

Uveljavitev Odloka o plačah funkcionarjev je vezana na pričetek veljave predloga zakona o spremembah in dopolnitvena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga izvršuje. Ob obravnavi predloga odloka je državni svet opozoril na nekatere pomanjkljivosti.

I.

Z novelo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 103/05, v nadaljevanju: uredba), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 10. novembra 2005, je bil sekretar državnega sveta uvrščen v 53. plačilni razred. Državni svet meni, da bi moral biti sekretar državnega sveta urejen v Odloku o funkcionarjih v državnih organih, kakor je bilo predvideno v prvih predlogih tega odloka.

Državni svet je samostojni državni organ Republike Slovenije, urejen z Ustavo Republike Slovenije, ki deluje na zakonodajnem področju. Ustava državnemu svetu daje pristojnosti in naloge, ki mu jih pomaga izvajati služba državnega sveta, ki jo vodi sekretar državnega sveta.

Državni svet je kolegijski državni organ, sestavljen iz petih ustavno določenih interesnih skupin, katerega člani so funkcionarji, saj so izvoljeni na splošnih volitvah. Zakon o državnem svetu, ki ga je leta 1992 sprejela Skupščina Republike Slovenije določa, da sekretarja državnega sveta imenuje državni svet. Predsednik državnega sveta sekretarja le predlaga, izvoli pa ga predstavniško telo. V kolikor bi bil sekretar državnega sveta javni uslužbenec bi ga predsednik imenoval, ne pa le predlagal v imenovanje, ali pa bi sklenil delovno razmerje preko javnega natečaja, kakor le - to skleneta generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva in generalni sekretar Državnega pravobranilstva, ki sta prav tako uvrščena v 53. plačni razred v tej uredbi. Ti dve imenovanji pa se od imenovanja sekretarja državnega sveta razlikujeta tudi po tem, da njuni imenovanji nista omenjeni v področnih zakonih (zakonu o državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu), medtem ko je imenovanje sekretarja državnega sveta omenjeno v zakonu o državnem svetu. Oba generalna sekretarja omenjenih pravosodnih organov skleneta delovno razmerje preko javnega natečaja, v delovno razmerje pa jih sprejme predsednik organa. Pri državnem svetu je ureditev drugačna. Sekretar svoje delo opravlja kot funkcionar na podlagi imenovanja organa, ki je izvoljen na splošnih volitvah.

Poleg generalnega sekretarja državnega zbora so funkcionarji tudi sekretar Vrhovnega sodišča RS in sekretar Ustavnega sodišča RS, ki imajo primerljiva pooblastila in obveznosti kot sekretar državnega sveta. Poslovnik državnega sveta zadolžuje sekretarja državnega sveta za pripravo in vodenje sej državnega sveta ter opravljanje drugih nalog, določenih s poslovnikom (20. člen), poleg tega pa je odgovoren še za poslovanje državnega sveta in odgovarja za celotno porabo denarnih sredstev, ki so v proračunu zagotovljena za delovanje državnega sveta. Naloga sekretarja državnega sveta je torej opravljati splošne naloge in pa naloge, ki so značilne za državni svet in ki jih ne opravlja noben drug organ v državi razen državnega zbora, zato je njegovo delovanje podvrženo specifičnim zahtevam, kar je bistvo neke funkcije.
Državni svet poudarja, da so njegove naloge, zapisane v Poslovniku državnega sveta, skoraj identične zapisu nalog, ki jih v državnem zboru opravlja generalni sekretar državnega zbora.

Glede statusa sekretarja državnega sveta je že podala svoje mnenje Zakonodajno- pravne službe državnega zbora, ki je zapisala, da ima sekretar državnega sveta položaj funkcionarja. Enakega mnenja je tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu U-I-428/02-7 z dne 18.11.2004 sicer presojalo zakonitost prvega odstavka 100. člena Poslovnika državnega sveta, vendar je v njem samostojno poimenovalo predsednika in sekretarja državnega sveta kot "dva funkcionarja" državnega sveta. Prav tako je status funkcionarja sekretarju državnega sveta priznal državni zbor, ki je ob vsakokratnem sprejemanju proračuna odobril plačo dveh funkcionarjev državnega sveta (predsednika in sekretarja državnega sveta).

Državni svet tudi opozarja, da iz zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni razvidno, da bo sekretar državnega sveta urejen kot direktor v javnem sektorju. To je bilo opravljeno šele na podlagi uredbe, kar pa je po našem mnenju v neskladju z zakonom.

Zakon o državnem svetu je eden izmed najstarejših zakonov v Republiki Sloveniji (sprejel ga namreč ni državni zbor temveč še takratna skupščina) in iz dokumentov o njegovem nastajanju izhaja, da njegovi snovalci niso predvidevali, da bodo področni zakoni izrecno opredeljevali sekretarje organov kot funkcionarje, zato tega tudi niso storili.

II.

Državni svet tudi opozarja na diskriminatorno obravnavo županov VII v 8. členu predloga odloka.

Funkcije v plačni podskupini A5 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 32. do 59. plačnega razreda, pri čemer so plače županov razvrščene v razponu od 46. do 59. plačnega razreda. V najvišji plačni razred je uvrščen župan I, to je župan Ljubljane, naslednje funkcije pa mu sledijo v zmanjševanju za dva plačna razreda. Tako je župan II uvrščen v 57. plačni razred, župan III v 55-ega in tako dalje. Le plača župana VII, v občini z do 2000 prebivalcev, se od svojega predhodnika, župana VI, razlikuje za tri plačne razrede, kar je po mnenju državnega sveta neprimerno. V kolikor se plače vseh ostalih županov razlikujejo za dva plačna razreda, bi bilo bolj primerno, da se tudi plača župana VII od plače župan VI razlikuje le za dva plačna razreda.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.