Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka o zagotavljanju socialne varnosti samozaposlenih na področju kulture in tudi športa ter sorodnih dejavnosti

Datum odgovora: 30. 8. 2007

Državni svetnik Tone Peršak je na pristojni ministrstvi in Vlado RS naslovil vprašanje glede zagotavljanja socialne varnosti samozaposlenim v primeru nosečnosti, bolezni ali nesreče. Zanima ga, ali lahko samozaposleni uveljavljajo pravico do nadomestila plače v času bolezni ter pravico do otroškega dodatka.

Z vidika družinskih oziroma starševskih prejemkov pojasnjujemo, da so pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov urejene z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006- uradno prečiščeno besedilo; ZSDP), ki posebej opredeljuje pojem samozaposlenih. V četrti točki 3. člena tako ZSDP določa, da so samozaposleni osebe, ki opravljajo katerokoli dejavnost, na primer samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo. Ob tem pa so osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, v 6. členu ZSDP navedeni med zavarovanci za starševsko varstvo. To torej pomeni, da so samozaposleni pri pravicah iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo izenačeni z vsemi drugimi upravičenci po zakonu.

ZSDP v okviru starševskega varstva ureja pravico do starševskega dopusta, starševskega nadomestila, pravico do krajšega delovnega časa in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. V skladu s 17. členom ZSDP ima mati pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni. Izrabi se v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela (prvi odstavek 19. člena ZSDP). Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog (drugi odstavek 19. člena ZSDP).

Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta (26. člena ZSDP). Starša se o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka pisno dogovorita 30 dni pred potekom porodniškega dopusta (29. člen ZSDP). Izrabi se v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca (30. člen ZSDP).

Pravico do starševskega nadomestila imajo v skladu z 39. členom ZSDP tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila (drugi odstavek 39. člena ZSDP). Osnova za izračun starševskega nadomestila je po 41. členu ZSDP povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi, od katere zavarovanci iz 6. člena ZSDP plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (9. člen ZSDP). Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove (44. člen ZSDP).

Med pravicami do družinskih prejemkov zakon ureja starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter delno plačilo za izgubljeni dohodek.

Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po ZSDP. Pravico ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, pri čemer se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem oziroma predpreteklem koledarskem letu.

Pravice do družinskih prejemkov so vezane na prebivališče in ne na status zaposlitve. Otroški dodatek je odvisen seveda tudi od višine plačanih prispevkov vseh družinskih članov. Tako se tudi pri pravici do družinskih prejemkov samozaposleni ne razlikujejo od ostalih.

Vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, ki jo navaja državni svetnik, pa je enotna za vse vlagatelje. Pri vpisu dohodkov in prejemkov se v rubriko 110 vpisujejo dohodki iz dejavnosti - prispevki za socialno varnost, v rubriko 107 pa dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR