Magnetogram 18. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(16. september 2009)

Sejo je vodila Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.05.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dober dan! Jaz bi povabila še ostale svetnike, da se nam pridružijo v dvorani.
Vsem prisotnim lep pozdrav na 18. seji Državnega sveta Republike Slovenije. Za začetek bi za urico in pol približno opravičila predsednika, ker je zadržan zaradi obveznosti in se nam bo pridružil kasneje. V naši sredini kar takoj pozdravljam ministra za kmetijstvo, gospoda Milana Pogačnika. Bolj iz subjektivnih razlogov tukaj gor sedi, saj je vseeno, ker po navadi imamo ministre v prvih vrstah spredaj, ampak danes bomo iz opravičljivih razlogov naredili izjemo, tako da nimate nove podpredsednice.
Spoštovani državni svetniki in vabljeni. Pričenjam 18. sejo Državnega sveta, ki jo je predsednik Državnega sveta sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnjo sejo so se opravičili mag. Dušan Črnigoj, Rudi Cipot, Bojan Papič, Branko Majes, Borut Meh, Boris Šuštaršič, Boris Popovič in prof. dr. Jože Mencinger.
Na sejo so bili vabljeni gospod dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic in gospod Samo Bevk, poslanec Državnega zbora. O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. Odobritev zapisnika 17. seje Državnega sveta, 2. Predstavitev delovnega osnutka Strategije razvoja kmetijstva, 3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 4. Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008, 5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, 6.  Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega sveta, 7. Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 in 8. Zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka.
Glede na to, da se Vlada Republike Slovenije še ni opredelila do 14. rednega letnega poročila varuha človekovih pravic Republike Slovenije, predlagam, da se ta točka, to se pravi 4. točka dnevnega reda umakne. Glede tega je bil opravljen tudi posvet s predsednikom komisije, gospodom Šušteršičem, ki je danes odsoten, ki se s tem umikom tudi strinja. Bomo glasovali o umiku 4. točke dnevnega reda. Najprej ugotavljamo prisotnost. 19 prisotnih. Bomo ponovili, ker ne vem, če sem ravno prav pritisnila. Ugotavljamo prisotnost.
26 prisotnih.
Kdo je za umik točke z dnevnega reda, naj glasuje? ( članov.)
Dajmo še enkrat, ugotavljamo prisotnost. To je razlog, da bomo dobili novo glasovalno napravo. Ne gori vse, ampak bomo počasi. Pritisnite prosim prisotnost.
Kdo je za, naj glasuje? (21 članov.) Kdo je proti? (3 član.)
Ugotavljam, da je predlog za umik 4. točke dnevnega reda sprejet.
Na klop ste prejeli predlog Mandatno-imunitetne komisije za razširitev dnevnega reda s točko predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta. Glasujemo o razširitvi dnevnega reda s to točko. Prosim, če prijavite svojo prisotnost. 21(?) prisotnih.             Kdo je za razširitev dnevnega reda? (? članov.) Kdo je proti? (? članov).
Ugotavljam, da smo sprejeli predlog za razširitev dnevnega reda.
Glede na sprejete sklepe predlagam naslednji dnevni red: 1. Odobritev zapisnika 17. seje Državnega sveta, 2. Predstavitev delovnega osnutka Strategije razvoja kmetijstva, 3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 4. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, 5.  Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega sveta, 6. Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, 7. Zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka in 8. Predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta.
Ali želi o takem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da glasujemo. Najprej ugotavljamo prisotnost. 25 prisotnih.
Kdo je za tak dnevni red? ( članov.) Je kdo proti?
Ugotavljam, da smo dnevni red sprejeli.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 17. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.
            Osnutek ste prejeli s sklicem po elektronski pošti 9.9.2009. Ugotavljam, da na podlagi tretjega odstavka poslovnika ni pisnih pripomb, zato predlagam, da o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. (24 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik sprejet.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DELOVNEGA OSNUTKA STRATEGIJE RAZVOJA KMETIJSTVA.
            Pozdravljam gospoda ministra dr. Milana Pogačnika in ga vabim, da predstavi delovni osnutek ministrstva. Pri tej točki pa je prisoten tudi gospod Tomi Rump, iz kabineta ministrstva, in gospod Alojz Senegačnik, vodja sektorja, ter Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo. Izvolite, gospod minister.

            DR. MILAN POGAČNIK: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovane svetnice in spoštovani svetniki! V zadovoljstvo mi je, da lahko predstavim izhodišča Strategije razvoja kmetijstva Republike Slovenije za obdobje po letu 2013, ko se začenja tudi nova finančna perspektiva, tudi v kmetijstvu, v okviru Evropske unije. Nekaj časa vam bom vzel, da vam na kratko predstavim dokument, ki je veliko bolj obširen kot to, kar bo danes predstavljeno.
Vsi se zavedamo, da so se naloge kmetijstva spremenile. Ta osnovna proizvodna funkcija je dobila še dodatne obremenitve, kot so zavarovanje okolja, ohranjanje poseljenosti, skrb za urejeno krajino, vpliv na zmanjšanje emisij v okolje, še posebej, če govorimo za področje kmetijstva, metana in dušikovega oksida, ustrezno gospodarjenje z gozdovi in še nekatere druge bi lahko naštel. Kmetijstvo nekateri želijo proglasiti za glavnega proizvajalca toplogrednih plinov. To  ni res, saj kmetijstvo s svojo dejavnostjo prispeva približno 10% vseh toplogrednih plinov, v glavnem prispeva pri metanu in dušikovem oksidu. Veliko bolj pomembni so drugi onesnaževalci, o katerih pravzaprav manj govorimo, kot je, recimo, energetika, s 30%, promet s 23%, goriva v industriji in gospodinjstvih 23%, industrijski procesi 6% in tako naprej. Skratka, nedvomno kmetijstvo prispeva k ustvarjanju toplogrednih plinov, vendar, kot sem rekel, v manjši količini, kar pa ne pomeni, da na to ne bi bili pozorni. Absolutno smo pozorni, še posebej zaradi tega, ker so v kmetijstvu in gozdarstvu še druga orodja, s katerimi lahko pripomoremo drugim panogam, ki so proizvajalci CO2 - to so ravno prej našteti -, kajti z zmanjševanjem CO2 se lahko učinkovito zmanjšuje z vezavo ogljika v biomaso. Na tem področju ima Slovenija veliko prednost, saj je več kot 60% Slovenije pokrite z gozdom in smo tretja najbolj gozdnata dežela, malo po svoji zaslugi, malo pa tudi zaradi tega, ker smo nekako relativno slabo gospodarili s kmetijsko zemljo.
Vsekakor pa je kmetijstvo panoga, ki je najbolj izpostavljena posledicam klimatskih sprememb, kot so toča,  moča, suša, nove bolezni rastlin in živali. Priče smo obsežni pozidavi kmetijskih zemljišč, istočasno zaraščanju kmetijskih zemljišč, skratka, različne oblike, ki zmanjšujejo območja, kjer se lahko odvijajo kmetijske panoge. Vsekakor pa menimo, da gre za pomembno panogo, ki je najbolj izpostavljena posledica klimatskih sprememb kot so toča, moča, suša, nove bolezni rastlin in živali, priča smo obsežni pozidavi kmetijskih zemljišč, zaraščeno istočasno kmetijskih zemljišč. Skratka za različne oblike, ki zmanjšujejo, zmanjšujejo področje, kjer se lahko odvijajo kmetijske panoge. Seveda kot pa menimo, da gre za pomembno panogo, gre za javno dobrino. Ta misel se vedno bolje uveljavlja tudi v vseh drugih razvitih državah in za javne dobrine moramo skrbeti vsi in to ne more biti samo na plečih slovenskega kmetstva in na plečih kmetijske proizvodnje. Vsi vemo, da brez hrane ni življenja, in če želimo poskrbeti za obstoj in razvoj tega področja, nedvomno moramo v tej situaciji pripraviti nove strategije, tako na globalni ravni, to pripravlja Evropa in svet in tudi na lokalni ravni. Razvijati je potrebna znanja, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in skrbeti, da uporabljamo in čuvamo kmetijska zemljišča s tehnologijami, ki so prijazne do okolja. Pri pripravi teh programov je vsekakor potrebno zagotavljati večinsko podporo uporabnikom in seveda tudi potem dosledno izvajati. Seveda pa so tudi drugačna razmišljanja, katera vsa spoštujem, vendar jih je včasih težko izpolniti. Vsekakor se v Sloveniji že dalj časa kažejo zahteve po temeljitem izboljšanju na tem področju in verjetno je čas, da jih pričnemo uresničevati. Vsebino kot so na primer opravljanje z vodnimi viri, vodovarstvena območja, uporaba geotermalnih in sončnih virov kot je ... na biomasi, bioplina, skrb za energetsko samooskrbo, večja energetska učinkovitost, zaščita pred posledicami vremenskih pojavov, večja odgovornost imetnikov in uporabnikov do kmetijskih zemljišč in gozdov, zmanjševanje količine toplogrednih plinov, spodbujanja sonaravnih metod kmetovanja. Samo nekaj vsebin sem naštel, ki so nove in katere, s katerimi se kaj zelo intenzivno nismo ukvarjali. Mogoče bo v razpravi kaj več o tem govora. Vsekakor nihče od nas ne bo prenehal jesti, pa naj govorimo še tako ali drugačne o raznih oblikah prehranjevanja. In vsekakor moramo skrbeti za usmerjeno domačo pridelavo, pa tudi predelavo. Drugače bomo vse bolj odvisni od uvoza, še posebej, če ne bomo sprejeli kmetijstva kot javne dobrine, in če ne bomo skupaj poskrbeli za njegov razvoj. Zaradi tega smo te razprave v Državnem svetu in ta interes Državnega sveta za to področje, ki sem ga še posebej vesel. Zaradi tega je potrebno podpirati kmetijstvo k pridelavi zdrave in varne hrane in ne ga proglašati kot glavnega onesnaževalca okolja. In vse to kar sem do sedaj povedal, zahteva hitro in učinkovito ukrepanje nove strateške usmerite, ki mora biti seveda v soskladju skupnosti h kateri smo leta 2004 pristopili, skratka v soskladju z ukrepi skupne kmetijske politike, ki pa, moramo priznati, je po letu 2004 bistveno prispevala k boljšim ekonomskih stanjem na področju kmetijstva, saj zagotavlja k 60% faktorskega prihodka slovenskega kmetijstva in predstavljajo, kako bi prosperirali na tem področju, če pač teh oblik ukrepov ne bi uspeli izvajati, razen iz nacionalnih virov. In to so nekateri izmed razlogov, zaradi katerih smo se na Ministrstvu za kmetijstvo odločili, da bomo pripravili novo strategijo razvoja kmetijstva, tja nekje do leta 2020, če nam bo uspelo, kar sovpada tudi z novo finančno perspektivo po letu 2013.
Generalno naj bi s to strategijo odgovorili na globalne izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo - pri nas in po svetu - v 21. stoletju. In konkretno to pomeni, da mora ob upoštevanju varovanja okolja, ustreznega socialnega, ekonomskega položaja kmetijskih pridelovalcev ter javnih dobrin, ki jih pričakuje družba na trajnostni način zagotavljati zadostne količine hrane za prebivalstvo. V sprejetju nove strategije, zato ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, jasna definicija razvoja slovenskega kmetijstva, ki temelji na njegovi ekonomski, okoljski in socialni funkciji. Vloga kmetijstva je nedvomno s tem postavljena v širši kontekst. Ta poleg njegove osnovne proizvodne funkcije, namreč upošteva večnamenskost in večnamensko vlogo kmetijstva, ki vključuje tudi zagotavljanje javnih dobrin, ki sem jih že našteval, od varovanja okolja do dobrobiti živali in tudi do omogočenega sobivanja, kajti del prebivalstva se, zanimivo, vedno bolj seli na podeželje.
Strategija se opredeljuje tudi do ustreznosti obstoječega institucionalnega okvira skupne kmetijske politike, in nedvomno priznavamo to vlogo, ki jo je skupna kmetijska politika imela v evropskih integracijskih procesih in tudi pri razvoju evropskega kmetijstva. Nedvomno so reforme skupne kmetijske politike prispevale k večji tržni naravnanosti in k povečevanju zagotavljanja javnih dobrin. Mi smo strategijo imeli, in zadnja strategijo, ki jo je Slovenija pripravila, je bila pripravljena leta 1993 in je v ospredje koncepta razvoja slovenskega kmetijstva postavila kombinacijo ekosocialnega in tržnega modela. Seveda se je od takrat marsikaj, kar sem omenil, spremenilo in to zahteva pripravo novega osrednjega dokumenta.
Soočamo se z liberalizacijo kmetijskih in živilskih trgov in novimi izzivi. V agroživilstvu na sploh povezanimi z varovanjem okolja, klimatskimi spremembami, področjem varnosti in kakovosti hrane - te zahteve so vse višje, ter obvladovanje tveganj na področju živalskih in rastlinskih bolezni. Tu so še posebej reforme javnih politik, še posebej reforme skupne kmetijske politike ter tudi spremembe na drugih področjih, ki posredno in neposredno vplivajo na kmetijstvo.
Izhodišča na katera bi želel opozoriti so predvsem vplivi globalnega okolja, stanje slovenskega kmetijstva in skupna kmetijska politika.
Če govorimo o globalnem okolju se celotno kmetijstvo in tudi živilsko predelovalna industrija, celotna veriga, pridelava, predelava in tudi trgovina soočajo z zahtevnimi izzivi. Ti so povezani z globalnim okoljem, ki jih je treba reševati na vseh ravneh: lokalni, nacionalni, evropski in svetovni. Današnji izzivi vključujejo spremembe obsega in strukture povpraševanja, spremembo obsega proizvodnje hrane in energije ter vprašanje zagotavljanja prehranske varnosti. Tu so še razvoj svetovne trgovine, sprememba podnebja zaradi učinkov tople grede in podobno.
Če govorimo o stanju v slovenskem kmetijstvu, zaradi tega smo opravili temeljito analizo, ugotavljamo, da ima Slovenija podoben delež kmetijstva v bruto družbenem proizvodu, kot znaša povprečje 27-erice. Ta je bil v letu 2007 1,2%. Medtem ko je delež zaposlenosti v Sloveniji, to je 8%, precej višji kot v Evropi, kjer znaša 5,6%. Oba deleža se zmanjšujeta predvsem zaradi hitrejšega razvoja nekmetijskih gospodarskih dejavnosti. Naravne razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne. Kot sem že omenil gozdovi pokrivajo več kot 60% ozemlja, kmetijska zemlja pa zavzema manj kot 30% vse površine, ta delež pa vztrajno pada zaradi zaraščanja in zaradi širjenja zazidalnih površin na najboljših kmetijskih zemljiščih, pa tudi zaradi nove prometne infrastrukture. Okoli 75% kmetijskih zemljišč je na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, večinoma v gorskih in gričevnih predelih. V strukturi kmetijske zemlje pa v uporabi prevladuje trajno travinje okoli 60%. Le 35% vseh kmetijskih zemljišč je namenjeno pridelavi poljščin in vrtnin, pri ostalih komaj 5% pa pokrivajo trajni nasadi. Od leta 1991 pa do leta 2007 smo uspeli v Sloveniji zmanjšati obseg najboljših kmetijskih površin, kar za 62.500 hektarjev, vsega skupaj jih imamo 500.000 kmetijskih zemljišč, od tega je njiv 170.000 hektarov. Raziskave kažejo, da smo v obdobju od 2002 do 2007 izgubili kar 7 hektarjev zemljišč na dan, kar je približno velikost ene slovenske kmetije, ki znaša v povprečju 6,5 hektarja. No, in tako smo uspešno pristali skoraj na zadnjem mestu v Evropi z 880 kvadratnimi metri obdelovalnih površin na prebivalca, kar ima svoje posledice dolgoročne, tudi v načinu pridelave predvsem zaradi tega, ker je onemogočen triletni kolobar, povprečje za takšno normalno kmetovanje je približno 2000 kvadratnih metrov obdelovalne površine na prebivalca, na primer en Luksemburg, za katerega verjetno vsi menimo, da je zelo poseljen, ima pa 2500 kvadratnih metrov obdelovalne površine na prebivalca. Ob tem se nam je pa približno 40.000 hektarjev zaraslo. Torej, izgubili smo od leta 1991 približno 100.000 hektarjev zemljišč. Jaz mislim, da je to stanje katero je vredno vse pozornosti, je zaskrbljujoče in zelo verjetno je stanje mimo katerega preprosto ne moremo. Torej, imamo samo še 8,8% obdelovalnih površin glede na vse ozemlje in v Evropski uniji je teh površin 25,9%, se pravi z Evropo se po tej plati ne moremo primerjati. Kot sem rekel obseg kmetijskih zemljišč redno obdelovalnih se zmanjšuje, na drugi strani pa se obseg gozda povečuje, ker preprosto gre za zaraščanje. Seveda je stanje zelo težko natančno ugotavljati, ker naš kataster, kot veste, je star. Naredila ga je še Marija Terezija in je zelo težko dejansko ugotavljati koliko je pravzaprav teh sprememb prišlo. Vsekakor se je na področju Slovenije v zadnjih 100 letih izgubilo približno 300.000 hektarjev kmetijskih površin, tudi na račun gozda. To so mogoče samo nekateri podatki, ki opozarjajo na resnost stanja.
Sama struktura kmetijske pridelave se v zadnjem desetletju ni pomembneje spremenila. Rastlinska pridelava in živalska prireja predstavljata vsaka približno polovico bruto vrednosti kmetijstva, pri čemer delež rastlinske pridelave rahlo narašča. Delež živinoreje pa upada, zavisi od cenovnih stanj.
Obseg kmetijske proizvodnje je pri nas še vedno močno odvisno od naravnih razmer. Te so se po letu 2000 zelo spremenile, se spreminjajo. To se je tudi odrazilo na nihanju rastlinske pridelave.
Dohodek na enoto vloženega dela v slovenskem kmetijstvu dosega le okoli 50% povprečja sedemindvajseterice. Vzroke za nizko produktivnost lahko iščemo v strukturnih značilnostih kmetijstva, predvsem razdrobljenosti posesti, nizka stopnja specializacije in seveda velik delež območij s težjimi razmerami za kmetijstvo. Na tem področju je treba uveljavljati svoje specifike. Mogoče smo jih premalo uveljavljali ob vstopu. Te strukturne značilnosti vplivajo na tržne poti. Precejšen delež kmetijskih proizvodov se porablja ali proda neposredno po gospodarstvih. In Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po agroživilskih proizvodih, ampak to ni nič nenavadnega, da se razumemo. Preprosto s tako količino zemlje pač proizvedeš toliko kolikor moreš. Ne rečem, da niso možne izboljšave, intenzifikacije, potem bolj specializirana proizvodnja in podobno. Vendar ti lahko proizvedeš toliko, kolikor narava dopušča in ne moreš na račun kvalitete narave, pač, povečevati svoje pridelke. Mislim, da ta osveščenost Slovencev zelo velika in ravno zaradi tega nekako imamo relativno dobro očuvano deželo.
Če govorimo o temeljnih konceptih razvoja slovenskega kmetijstva lahko ugotavljamo, da nova strategija nekako predstavlja nadgradnjo kombinacije ekosocialnega in tržnega kmetijstva, ki je bil takrat postavljen kot koncept razvoja slovenskega kmetijstva, še v letih 1993. S tem se strategija kmetijstva umešča tudi v širši koncept leta 2005 sprejete strategije razvoja Slovenije, ki si kot cilje postavlja povečanje ekonomske razvitosti in povečanje kakovosti življenja vseh prebivalcev Slovenije ob uveljavljanju načela trajnosti. Z uveljavljanjem načela trajnostnega načela tudi sledi ciljem Lizbonske strategije glede povečanja zaposlenosti. Strategija je tudi podlaga za oblikovanje stališč Republike Slovenije do skupne kmetijske politike.
Predlog dokumenta kot temeljni koncept nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva postavlja trajnostni razvoj kmetijstva, ta pa, kot sem že prej omenil, temelji na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih, ekonomskem, socialnem in okoljskem. Vloga kmetijstva je s tem postavljena v širši kontekst, saj se poleg osnovne proizvodne funkcije upošteva večnamenska vloga kmetijstva v zagotavljanju pokrivanja vseh drugih nalog, ki jih kmetijstvo v tem novem sistemu mora opravljati. Temu primerni so tudi strateški cilji razvoja kmetijstva v Sloveniji, kot so stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe, ki je odvisna od naravnih danosti, ohranjanje poseljenosti, tudi v območjih z omejenimi dejavniki, kot so hriboviti in gričevnati predeli, ter obdelanost podeželja in krajine, trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane, trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, zagotavljanja primerne dohodkovne ravni ter uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave ter ohranjanje genskih virov s posebnim poudarkom na prilagajanje slovenskega kmetijstva novim klimatskim izzivom. Tako naj bi kmetijstvo temeljilo na tržno usmerjenih profesionalnih družinskih kmetijah in kmetijskih podjetjih, ki bodo s svojo kmetijsko proizvodnjo prispevala k uresničevanju koncepta trajnostnega razvoja kmetijstva. Tovrstna kmetijska gospodarstva, ki imajo jasno vizijo in podjetniško pobudo ter se zavedajo, da poslovna učinkovitost temelji predvsem na njih samih, morajo ostati nosilci razvoja. Država jim pri tem nudi ustrezno infrastrukturo in agropolitični okvir oziroma preko ukrepov podpira njihov razvoj. Na drugi strani pa je dan večji poudarek ciljno usmerjenim ukrepom za zagotavljanje ohranjanja kmetovanja in s tem večnamenski vlogi kmetijstva na območjih in v pogojih, ki zahtevajo večje angažiranje države. S tem je predvsem mišljeno zagotavljanje podpor, ki bodo omogočile ohranjanje kmetijske pridelave tudi tam, kjer ne more biti zaradi različnih vzrokov konkurenčna.
Kako naj bi dosegli te cilje? Na področju neposrednih plačil je nujna njihova ohranitev kot sistemske dohodkovne, a ciljne podpore kmetijstvu. Tržno cenovni ukrepi v obliki varnostne mreže morajo ostati tudi v prihodnje nepogrešljiv del skupne kmetijske politike. Na področju razvoja podeželja morajo postati investicijske spodbude bolj ciljno usmerjene v dvig usposobljenosti uvajanja novih proizvodov, tehnologij, procesov ter standardov, s čimer bi izboljšali produktivnost posameznih proizvodnih enot ter dvignili konkurenčnost sektorja. Glede na velik delež zemljišč v območjih z omejenimi dejavniki in veliko raznolikost med temi območji je treba napraviti natančnejšo notranjo klasifikacijo območij, predvsem pa ohraniti podpore za ta območja, če želimo ohraniti tudi poseljenost teh območij. Javne intervencije je treba usmeriti v ustvarjanje ekonomskih priložnosti, ki so dopolnilne kmetijstvu, in na ta način spodbuditi zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest v nekmetijskih ali s kmetijstvom povezanih dejavnostih. Na okoljsko občutljivih območjih je potrebno predvideti rešitve za specifične pogoje in območja preko vertikalnega pristopa pri pripravi ukrepov in vzpostaviti instrumente finančnih nadomestil v kolikor to še ni narejeno, ker številni ti mehanizmi so vzpostavljeni z ukrepi skupne kmetijske politike. Z ukrepi kmetijske politike je potrebno spodbujati to prostovoljno vstopanje v nadstandardne, okolju prijazne kmetijske prakse, ekološko kmetovanje pa mora postati bolj  tržno usmerjeno. Na področju zemljiške politike mora biti dan poudarek ukrepu tako imenovane aktivne zemljiške politike, ki vsebuje ukrepe zemljiških operacij, združevanje kmetij, aktivno zemljiške politike, ki vsebuje ukrepe zemljiških operacij, združevanje kmetij, aktivno lastništvo kmetijskih zemljišč, zagotavljanje nadomestnih zemljišč. Tak promet kmetijskih zemljišč, ki omogoča poklicnim kmetijam in kmetijskim podjetjem večanje zemljiških posesti in seveda tudi preprečevanje špekulacij v tem prometu, česar je bilo v preteklosti kar veliko.
Na področju ohranjanja in izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti je potrebno sprejeti jasno politično zavezo in spremembo predpisov na področju varstva kmetijskih zemljišč, to se sedaj že dogaja, dva zakona, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in Zakon o kmetijskih zemljiščih prehajata v medresorsko obravnavo in potem seveda na Vlado in Parlament.
Na področju obveznega vzajemnega zavarovanja je potrebno dolgoročno zgraditi sistem, ki bo zagotavljal dohodkovno varnost v primerih večjih škod v kmetijski pridelavi, temu smo priča, in izvajati tudi ukrepe za prilagajanje podnebnih sprememb.
Na davčnem področju mora pavšalno obdavčitev kmetijstva kot dejavnosti temeljiti na dejanskem stanju zemljišč. Za potrebe obdavčitve kmetijstva je potrebno nadaljevati z izgradnjo sodobnega sistema, pavšalne obdavčitve v kmetijstvu, ki bo vključeval dohodek, ki bo izračunan na podlagi ažurnega stanja glede dejanske rabe zemljišč in aktualnega dohodkovnega položaja kmetijstva.
Skratka pa vzpostaviti sisteme, nekateri so tudi predpisani tudi v okviru skupne kmetijske politike kot je obvezno vodenje knjigovodstva prilagajanje kmetijske dejavnosti nad določenim pragom.
Sistem preprečevanja odkrivanja in zatiranja posebno nevarnih bolezni živali in rastlin, temu smo neprestano priča, je pač potrebno nadgrajevati in ga spremljati in pripravljati ustrezne ukrepe. Za izvajanje politike ravne hrane mora država vzpostaviti enoten pristop pripravi zakonodaje in zagotoviti učinkovit nadzor v celotni živilski verigi. Kot ključni nosilci razvoja družinskih kmetij morajo postati mladi prevzemniki in prevzemnice kmetij. Nadgrajevati je potrebno shemo državnih pomoči, da omogoči hiter odziv državi o kriznih razmerah. Podporno okolje za kmetijska gospodarstva, ki ga tvori sistem svetovanja, strokovnega izobraževanja, usposabljanja, informiranja in raziskav, se mora osredotočiti predvsem na aktualne strokovne probleme v kmetijstvu, ... strateško načrtovanje mora biti osnova za nadaljnji razvoj in pri tem morajo imeti omenjene službe ključno vlogo. Pomen kmetijskega svetovanja je za zagotavljanje, izvajanje vizij razvoja kmetijstva ključna vsebina. In glede na izkušnje v zadnjih letih, je potrebno proučiti zahtevo o reorganizaciji delovanja javne službe na tem področju. Kmetijsko svetovanje mora postati bolj odzivno, bolj specializirano, še posebej na potrebe po tehnološkem napredku panoge, saj na koncu koncev je predmet tudi proračunskega financiranja. Za kmetijsko pridelavo in prirejo, bo v razmerah nadaljnje liberalizacije kmetijstva še posebej pomembno, da se ustrezno poveže prehranska veriga na lokalnem trgu. Tesnejša povezanost primarne proizvodnje živilsko-predelovalne industrije, nujnost za dolgoročen obstoj kmetijske dejavnosti in to vertikalno povezovanje, je edini pravi odgovor za dohodkovno stabilnost in prilagajanje na hitro se spreminjajoče okolje. S postavitvijo sistema načrtovanja in izvajanja generične promocije in s tem povezanega informiranja potrošnikov o kakovosti in varnosti domačih kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, je možno pomembno okrepiti ogled pa seveda tudi potem dvig potrošnje pri potrošnikih. Zelo pomembna je bloga zadrug, ki mora biti predvsem poslovna, pri čemer mora zadružništvo v kmetijstvu ohranjati elemente, ki lahko najučinkoviteje odgovorijo o posebnosti kmetijske proizvodnje. Z vidika tržnega organiziranja ima pomembno vlogo tudi povezovanje pridelovalcev skupine z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev. Jaz sedaj govorim samo o kmetijstvu. Tisti del strategije, ki bo pokril področje živilsko-pridelovalne industrije in bo sestavni del tega dokumenta, je treba še vsebinsko dodelati in se uskladiti s predstavniki ŽPI-ja.
Toliko na kratko za uvod v strategijo razvoja kmetijstva, pri pripravi katerega je sodelovalo 210 posameznikov, od kmetov, zaposlenih kmetijskih podjetij, akademikov s fakultet, institutov, kmetijskih svetovalcev, predstavnikov v ministrstvu v osemnajstih delovnih skupinah. Delo bomo intenzivno nadaljevali in računamo nekje do naslednjega poletja, da bi to zaključili. Vsebinsko bodo pa nekako povzetki dosedanjih razprav in razprave bodo tekle nekako, jih bomo umeščali v tri področja. Teh ne bom našteval, ker jih je preveč. Kakorkoli že, veliko dela je še pred nami in zastavili smo si izjemno težko delo, vendar je tudi stanje v slovenskem kmetijstvu zelo zahtevno. Od leta 1993 se o teh vsebinah nismo zelo vsebinsko pogovarjali. Pripravljene so nekatere strategije, za katere moram reči, da se zelo slabo uresničujejo, ne dosegajo se cilji, ki so zastavljeni, tako da je potrebno na tem področju nekatere bistvene premike. Zato smo se na ministrstvu že takoj v začetku mandata odločili, da bomo vsaj začeli postavljati temelje, to sta pa Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o skladu kmetijskih zemljišč.
Ta dva, kot sem rekel, zakona sta več ali manj sedaj pripravljena za razpravo v resorjih Vlade. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala ministru za predstavitev. Ali želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Peršak. Spomnila bi vas na naša dogovor, da so te naše razprave omejene približno 20 minut vsi skupaj, tako da potem pustimo ministru še čas za odgovor.

            ANTON PERŠAK: Zelo hitro sem dvignil roko, ker se bodo potem najbrž oglasili specialci za kmetijstvo in ne bo več mogoče priti do besede. Imam nekaj vprašanj.
Gospod minister, govorili ste o  problemu samooskrbe, niste, če rečem provokativno, pravzaprav nič povedali, o tem sicer nekaj slišimo tu in tam, kolikšna je .../Nerazumljivo./ samooskrbe in koliko je cilj. Zdi se mi, da je prav, da strategije imajo neke numerične zastavljene cilje. To sprašujem zaradi tega, ker smo vsi priče temu dejstvu zaraščanja. V 20 letih 10%, kot ste rekli, površine Slovenije. Potem se sprašujemo kaj se dogaja. Kako ni mogoče tega preprečiti, ker je to dejansko izguba površin, ker vsaj 70, 80 let od tega ne bo nobene koristi, od tega zaraščanja.
Drugo vprašanje je vprašanje uskladljivosti teh treh kriterijev še z enim, ker tržna naravnanost, ekološki in socialni vidik oziroma trajnostni razvoj. Ali niso ti trije cilji, če jih nekako absolutiziramo, pravzaprav kontra dikciji, razen seveda če se računa na večjo tržno kapaciteto ekološkega kmetijstva. Zakaj vse to sprašujem? Jaz sem eden tistih, ki se velikokrat srečajo s problemom, ko bi želeli kaj delati v prostoru, pa trčijo ob varovanje zemljišč. Ampak včasih so te stvari rahlo absurdne. Imeli smo primer, da se je varovalo in tudi izključilo iz strategije prostorskega razvoja, parcele, ki ležijo tik ob cesti po kateri gre vsak dan 22.000 avtomobilov in kjer nesporno je pridelava hrane in prodaja hrane najbrž vprašljiva s take parcele. 500 metrov stran, kjer niti blizu ni nobenega avtomobila pa se celi hektari zaraščajo. Se pravi, kako to uskladiti. Potem je logično, da tudi zidava sili na površine, ki so nelogične in velikokrat celo v tem uspe.
Še zadnja stvar. Ena izmed kvalitet Slovenije je ta kulturna krajina, ki pomeni razpršeno gradnjo. Ta razpršena gradnja pa seveda terja veliko komunikacije. Če bomo ukrepali v tej smeri, da bi se temu izognili bomo seveda spremenili to kvaliteto kulturne krajine, kako iskati v tem ravnotežje, to me zanima. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Državni svetnik Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, posebno ministru in predstavnikom ministrstva.
Že za sestanek v Gornji Radgoni sem se dobro pripravil, imam več pripomb na ta dokument, ki je v principu kot osnova dobro pripravljen, to je pohvala in tudi, da je do časa na mizi. Vendar, ker pričakujem, da bomo ta dokument obravnavali tudi na Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se bom omejil na eno bistveno točko in sicer točko enajst, štirinajst, ki govori o promocijo.
Ta točka je obdelana na slabe pol strani oziroma  tri četrt strani, ker pa smatram, da je promocija oziroma marketing oziroma trženje ena izmed najpomembnejša v današnjem času elementov vsakega poslovnega procesa, imam naslednji predlog. Točka naj bi se imenovala "promocija in trženje" ali "marketing", če je lepše, tujka. Zakaj? Promocija naj bi obsegala tisto, kar se splošno prikazuje o neki dejavnosti, to je tudi o kmetijski dejavnosti, kaj vse imamo, kje imamo vse to. To je jasno, da je stvar predvsem iz ministrstva, da je usklajeno. Vendar, zakaj bi bilo potrebno pa tukaj trženje dodatno dati? Mislim predvsem na makrotrženje, na tisto trženje, za katerega posamezni fizični oziroma pravni subjekti niso sposobni, da ga izpeljejo, ki mora biti usklajeno, ker deluje predvsem na zunanji trg in na kompletni slovenski trg. Bom dal primer, da se bomo lažje razumeli, zakaj se gre. Izredno dobra je brošura o turističnih kmetijah v Sloveniji, to je kvalitetna revija, vendar ko človek gre v določeno področje oziroma ko pride tujec k nami je ta revija nedosegljiva in ravno taka distribucija, financiranje take revije bi moralo biti makrotrženje. Tukaj bi moralo nastopiti ministrstvo, ki bi vzpostavil okvir tako vsebinski, finančni okvir in v tem poglavju pričakujem oziroma predlagam   ministrstvu, da opredeli cilje, katero trženje oziroma katero promocijo bo izvajalo ministrstvo ali katere druge pooblaščene organizacije in katero bo prepuščeno posameznim pravnim subjektom oziroma firmam, kmetijam. Zakaj je to važno? Če kmetijstvo ne bo bolj udarno nastopalo na trgu, če ne bo to poglavje bolj korajžno obdelano s ciljem udarnega marketinga, potem bo zastonj jamranje. Problem bo vedno bolj prodajati. Zakaj? Mi moramo iti v smislu promocije kvalitetne in varne hrane. Samo z dobro promocijo se bo lahko dvignilo povpraševanje in s tem tudi počasi cene tem proizvodom. Čeprav bodo rekli nekateri, ne, cene ne smejo rasti. Nasprotno! Kvaliteta mora imeti odgovarjajočo ceno. Kajti tujci, tujci so in domačini, Slovenci smo občutljivi na to zadevo, kaj dobimo. Bom samo povedal primer, kako je negativen marketing iz lastnih izkušenj. Samo na kratko, zato da boste videli, zakaj govorim to.
Ko sem bil na Ptuju, sem vprašal v hotelu sem vprašal, kakšno hrano pa vi domačo priporočate tukaj? Me je natakar pogledal in rekel dunajski "šnicel". Namesto, da bi tisti lokalni elementi ponujali specialiteto vsakemu gostu in s tem bi povzdvignili tudi naše kmetijstvo. To je ena zadeva.
Druga zadeva, zakaj trženje v tujini? Če pogledam, kako se avstrijska agencija za kmetijske trge, kakšne brošure imajo. Oni sicer samo na njihov trg ciljajo. Mi pa zaradi naše odprtosti za zunanje izdelke moramo tudi narediti kontra. In tukaj brez pomoči, brez neke strategije, pod pokroviteljstvom ministrstva in te strategije ne bo uspelo. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala za izčrpen komentar. Gospod Vrisk.

            PETER VRISK: Spoštovano predsedstvo, spoštovani gospod minister, spoštovani svetniki! Lep pozdrav!
Mi smo se s to strategijo srečali pred kratkim časom, pred 14-imi dnevi na sejmu v Gornji Radgoni, kjer je odbor za kmetijstvo obravnaval to točko kot ključno točko dnevnega reda na tej seji. Povabljeni smo bili pa tudi svetniki, torej člani komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Moram povedati, da je bila razprava zelo zanimiva. Malo je zmanjkovalo časa, prostor je bil premajhne, ker je bilo izjemno zanimanje, in lahko rečem, da je po moji oceni, ta dokument ena dobra podlaga za nadaljnje razprave. Mislim, da je zelo prav, da se je minister dr. Milan Pogačnik in šel v tej smeri, da se postavi neka nova strategija. Od leta 1993 smo o tem veliko govorili, vendar nihče ni postavil teh stvari tako daleč, da bi naredil nek osnutek strategije, ki bi jo potem v različnih krogih tudi obravnavali.
V razpravi v Radgoni je bilo veliko povedanega, veliko podpore in nekaj tudi kritik, vendar menim, da je ta dokument pozitiven in dobra podlaga. Mogoče bo treba gozdarstvo in živilsko industrijo še dodatno obdelati, to je gospod minister tudi že povedal, da to bo storjeno. Je pa to dokument, ki je osnova, da jo lahko vzamemo v roke tako nevladne organizacije, kot tudi vladne strukture in potem iz tega, mogoče v roku enega leta, dobimo nek kvaliteten dokument, ki bo imel usmeritve za prihodnost. Ta trenutek se mi zdi izjemno pomemben, da se srečamo z neko strategijo slovenskega kmetijstva, kajti dostikrat smo v tem kmetijskem delovanju nekako na razpotju in ne vemo kako in kaj. Velikokrat smo na udaru, izpostavljena je bila problematika pozidave kmetijskih zemljišč. Izjemno veliki interesi so za pozidavo najbolj kvalitetnih zemljišč. Tu se velikokrat; seveda podpiramo delovanje lokalnih skupnosti. Sam, tudi v domačem okolju vidim, da je treba zagotoviti primeren prostor za razvoj stanovanjske gradnje, podjetniške gradnje in tako naprej, vendar so na žalost posegi želeni vedno tam, kjer so najlepša kmetijska območja in prej je že gospod minister povedal, da smo prav na zadnjem mestu v Evropski uniji po tem koliko kvalitetne obdelovalne zemlje imamo po prebivalcu in to bi nas moralo skrbeti. Ta naša samooskrba je res izjemno majhna in prav bi bilo oziroma vesel bi bil če bi s to strategijo uspeli tudi to samooskrbo nekoliko dvigniti. Seveda, kako pa to storiti je drugo vprašanje.
Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da strategija lahko temelji na nekih poznanih dejstvih kmetijske politike Evropske unije. Ravno te dni sem bil v Stockholmu na Švedskem, kjer smo imeli nevladno organizacijo COGECA to zasedanje. Torej, vedno, ko ena država predseduje smo tudi tja povabljeni, da obravnavamo aktualne teme, da nam tudi oni predstavijo svoje lokalne zadeve. Mislim, da so bili ravno v teh dneh tudi kmetijski ministri na Švedskem, kolikor mi je poznano, in zdi se mi izjemno pomembno, da do Bruslja nastopamo enotno - tako nevladne organizacije, kot tudi vladne organizacije. Sam sem v tistem najožjem krogu, kot podpredsednik COGECA, kjer se pogajamo s komisijo o teh stvareh, kaj je potrebno, da komisija tudi sprejme. Tudi pri tej zadnji problematiki mleka, ki je bila izjemno pereča, lahko rečem, da je v večini naših predlogov, komisija tudi upoštevala. Tu se mi zdi izjemno pomembno, da smo v slovenskem prostoru usklajeni tako vladne organizacije - od ministra do njegove ekipe in do nas, ki delamo na nevladni ravni na tem področju v Bruslju da smo poenoteni in potem je uspeh lahko bistveno bolj zagotovljen. To poudarjam zaradi tega, ker mi lahko pišemo ne vem kakšno strategijo v Sloveniji, če to nima podlage v Bruslju je to potem nekaj v zraku, kar potem nima neke prave veljave.
Omenjena je bila že neugodna struktura v našem kmetijstvu, vendar upam trditi, da smo v teh letih precej postorile v slovenskem kmetijskem prostoru, glede na majhnost kmetij, glede na to, da so večinoma naše kmetije v težkih obdelovalnih pogojih, v tej težki krizi zdaj ugotavljamo, da smo dokaj stabilni. Da tudi naše zadruge, ki so ključen element povezovanja slovenskih kmetov, dobro opravljajo svoje poslanstvo. Lepo je tudi, da je ministrstvo dalo tudi poudarek zadrugam v tem delu. Na drugi strani moram poudariti tudi pomembno vlogo Kmetijsko-gozdarske zbornice. To sta dva najmočnejša sistema, zadružni, ki povezuje na kapitalski ravni, in zbornični, ki povezuje na zastopniški ravni. Tu je potrebno maksimalno sodelovanje in podpora ministrstva oziroma Vlade tem pomembnim organizacijam, ki morajo potem aktivno delovati tudi v Bruslju, na nivoju Evropske unije.
Poudaril bi nujnost še nadaljnjega razvoja turizma na kmetijah. Slovenija kot majhna dežela imamo izjemno veliko značilnosti, posebnosti, in kot je prej že gospod pred menoj povedal, res je žalostno, da ne znamo tega ponuditi tujcem, ki prihajajo. Kamorkoli grem po svetu, rad poskusim, kar je tam značilno, ne tistega, kar jemo po celi Evropi, in vedno znova je to zanimivo. Na tak način pritegnemo tudi turiste. Pomembno se mi zdi, da to ohranjamo. Torej, vidik tega našega kmetijstva je najprej tržna funkcija, gotovo kot prva, izjemno pomembna je pa tudi socialna funkcija, torej, da naše podeželje zgleda tako, kot zgleda. V Sloveniji ni prišlo do tega, da bi se podeželje na veliko praznilo; tako je bilo nekaj le, zdaj temu ni več tako. Zdaj se tudi že iz mesta nekateri raje selijo na podeželje, in to se mi zdi v redu, da podeželje živi, vendar mora biti tam potem usklajeno, torej tisti, ki niso kmetje, pa tisti, ki so kmetje, da to živi, da ni prepirov, da je tudi zakonska regulativa takšna, da omogoča neko sožitje med enimi in drugimi.
Poudaril bi pa tudi ekološko naravnanost, ki je pomembna. Zavedam se, da bomo na večini kmetij v slovenskem prostoru še vedno kmetovali na klasičen način. Torej pričakovati, da bomo vsi ekološko kmetovali, seveda ni mogoče. Prav pa je, da se prilagajamo najstrožjim evropskim standardom, da lahko potem preko promocije - zdaj sem pa na točki, kjer je bilo že veliko povedanega - zagotavljali domačemu potrošniku in turistu, ki pride iz tujine, da je naša hrana pridelana na tak način, da je res maksimalno varna, zdrava in da se res to splača kupiti, tudi če je nekoliko dražje. Ob tem, da nismo samooskrbni, je res sramotno, da bi nam tuja, manj kvalitetna roba zasedala trgovinske police. To se v nekem delu dogaja. Čeravno moram reči, da slovenski potrošnik dokaj dobro zna spremljati tudi kvaliteto. Vendar v tej gospodarski krizi vidimo, da že tudi išče tiste cenene proizvode, kjer piše "proizvedeno v Evropski uniji". 27 držav ima Evropska unija, kdor je vsaj malo potoval, je lahko videl, da so velike razlike. In ko vidiš Romunijo, Bolgarijo, pa potem neko razvito državo, so tako velike razlike, da si lahko samo predstavljaš, na kakšen način je proizvedeno v eni pa v drugi državi, čeravno bi naj regulative bile za vse enake, vendar je v praksi to dostikrat bistveno drugače. Zato bi za zaključek res poudaril, da bi bilo nujno, da tu država pomaga, da se torej neka zakonodaja, kar se tiče promocije, spravi v življenje, ki bo neka podlaga, da potem lahko zadruge, živilska podjetja in vsi tisti, ki se ukvarjamo s trženjem, imamo neko podlago za naprej.
Moram povedati, da vse ostale razvite države to zakonodajo imajo, tudi znatno finančno podpirajo in s tem bi seveda Slovenija lahko tržila svoje proizvode po višjih cenah, kajti upam trditi in poznam zadeve tudi drugod, da je naša proizvodnja bistveno kvalitetnejša kot je povprečje v Evropski uniji. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Svetnik Zupančič.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bom zelo kratek, ker je pred menoj že gospod Vrisk veliko tega povedal. Bi samo dodal to, da tudi jaz pozdravljam dejansko to pripravo strategije in strategija kot taka je zelo pregledna, vsebuje tudi tisto, na kar smo mi vseskozi opozarjali, vendar mene malo moti to, da določene zadeve, določene ukrepe, o katerih govorimo so dejansko notri zajeti v poročilu težje je pa to izvajati. Če vzamemo samo to, kar je gospod minister povedal, recimo, samo eden od primerov, potrdili se bomo, delali bomo na tem, da bi bilo čim več mladih prevzemnikov, mladih kmetov pa vendar na konec koncev, ko pogledamo ukrep pa upokojitev starostnikov kmečkih pa imamo edini, ki imamo s 57 leti od kar nas je znotraj Evropske unije. Tako da, na drugi strani pa ne naredimo tistega, kar bi lahko, da bi ta ukrep prišel v veljavo.                                                                 V
Veliko je bilo tudi govora o podeželju, zaraščanju. Jaz sam dejansko prihajam tudi iz teh zahtevnejših terenov, se pravi, iz hribovitih in ugotavljam, da tole, ko govorimo 10% se zarastlo v 20 letih morda, da so to predvsem površine, ki so bile prej v ročni obdelavi, se pravi, kosa, grablje, itd., in danes v teh 20-ih letih smo z mehanizacijo toliko naprej prišli, da s koso mladi kmetje ne bodo več delali in to je po neki logiki jasno, da se bo zaraslo. Jaz mislim, da se bo ta prelomnica nekje tukaj nehala in da tisto, kar je možno z to gorsko, hribovsko mehanizacijo delati se bo delalo, seveda v kolikor bo politika temu naklonjena, v kolikor bo politika še vedno nič naredila na temu, da se ohrani tudi ta delovna mesta, da se koga le zadolži na teh terenih, da se mu omogoči s povečanjem, združevanjem, itd., zemljišč, da se še koga zadrži, potem bo to obdelano, v kolikor bo pa šlo v drugo smer pa seveda se bodo še dodatni hektarji zaraščali. Vendar jaz še enkrat pravim, glavnina tega zaraščanja je izvor tukaj, vendar moramo povedati, da to niso gozdovi, to je dejansko robida pa grmovje pa taka zadeva in tisto je v tem trenutku kar malo sramota našega podeželja, tisto kar se zarašča. Na tem delu je ena negativna točka v našem kmetovanju, vendar, še enkrat pravim, jaz mislim, da se bo to prenehalo.
Kar je pa pozidave. Pozidava je pa tako, sami veste, tudi moj predhodnik je o tem veliko povedal, da tudi to zadevo je do neke mere potrebno zajeziti. Toliko bom jaz za enkrat, ker vidim, da je še kar nekaj govorcev pa dnevni red je še obširen.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa, državni svetnik Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoči. Gospod minister, spoštovani gostje. Jaz se seveda na kmetijstvo ne spoznam in si niti v snu ne mislim, da lahko tukaj kaj pametnega povem, zaradi tega bom raje spraševal, predvsem gospoda ministra. Kako je v tej strategiji kmetijstva na nek način bilo, ali je še potrebno usklajevati interese, poglede tudi tistih ministrstev, resorjev, ki na nek način skozi razvoj kmetijstva imajo neko presečišče, recimo okolje in prostor, ali pa na drugi strani recimo šolsko ministrstvo. Bom povedal na dveh primerih kaj mislim. Kulturna krajina v Sloveniji je eden od izjemno pomembnih elementov, če govorimo o turizmu in je seveda varovana. Razmerje med gozdom, pašnikom in njivo je nekaj, kar je specifično za Slovenijo in tudi taki habitati, kot so recimo Lipica, suhi pašniki in tako naprej, kjer so hoteli dopovedati, da je bolje če je gozd tam, na kraških poroznih tleh itak sploh ..../Nerazumljivo./ promoviraš. Ali je ta horizontalno usklajevanje potekalo in poteka, ker tukaj vidim s pogleda kulturne krajine mogoče ..../Nerazumljivo./ ne vidim, da bi bil kakšen poseben poudarek. Se mi pa zdi, da je morda pomembno, saj ne skrivam, da je moja žena krajinski arhitekt, ampak to ni tako pomembno. Drug pogled pa je pri ohranjanju poseljenosti podeželja je pa recimo šola, igra v ohranjanju poseljenosti podeželja podružnične šole v Slovenijo eno od ključnih vlog. Če vi zaprete podružnično šolo, potem se lahko še tako trudite, pa ne boste tistega dela podeželja ohranili. Ko so bile pri nas komisije OECD-ja, oni so imeli svetovanje za premog podružnične šole, kjer so trikrat dražje kot mestne šole. Trikrat je dražja ena podružnična šola, ki ohranja poseljenost podeželja kot recimo mestna šola. Zanima me ali je tu neka čisto preprosta usklajenost med ministrstvom za šolstvo, ki naj na nek način spodbuja tudi z različno motivacijo ohranjanja podružničnih šol v podeželskih okoljih in to strategijo kmetijstva. Skratka, tisto kar pogosto vidimo pri nas kot problem je, da recimo to, kar ste zelo zanimivo predstavili in so kolegi, ki so seznanjeni to na nek način podprli, potem pa .../Nerazumljivo./ bom rekel senergične, teh .../Nerazumljivo./ z resorji, ki sicer bi morali ali pa so nujni zato, da bi se realizirala ta strategija, ki jo vi vodite. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Svetnik Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospa podpredsednica. Lep pozdrav gospod minister, gospod predsednik, spoštovani kolegi! Pripravo strategijo razvoja slovenskega kmetijstva sem si predstavljal nekako tako, da bomo naredili temeljito analizo kje se slovensko kmetijstvo nahaja, da si bomo postavili jasne cilje kaj bi radi dosegli, da bomo nekako začrtali poti kako do teh ciljev priti, zraven tega pa reformirali na nek način slovensko kmetijstvo tam, kjer te reforme potrebujemo. Moram reči, da to delovno gradivo v eni taki obliki tudi že predloženo na ta način, ampak ne glede na to mislim, da bi bilo treba posameznim področjem dati več poudarkov in več pozornosti.
Res je, ko ste prej omenil gospod minister, pri pripravi te strategije je sodelovalo 210 ljudi. Tudi sam sem bil član ene delovne skupine za pripravo, ampak moram reči, da ko sem to gradivo bral, sem nekako bil razočaran, ker nisem zasledil v tem gradivu tistega truda, ki ga je ta delovna skupina vložila v pripravo dela. Ampak o tem kasneje. V glavnem, gradivo odpira nekatere dileme, ki jih bo treba verjetno prej, ko bo strategija sprejeta, konkretizirati, pa še dopolniti. Sedaj, priča smo reformi skupne kmetijske politike, kateri se ne bo mogla izogniti tudi politika v Sloveniji. Sedaj, jasno mi je, da je tisti del, ki je vezan na evropska sredstva, da tam praktično so naše razprave omejene, naš vpliv je omejen, je pa pomemben del, to je v tistem 68. členu uredbe, s katerim pa na nek način razpolaga slovenska politika, slovensko kmetijstvo in mislim, da je tudi ta del potreben neke reforme in nekega novega dogovora, ker bo treba z reformo tega dela odgovoriti tudi na nove izzive, ki so se pokazali v kmetijstvu. Prav je, da je tudi v prihodnje, kjer je slovensko kmetijstvo tudi močno tradicionalno, pomeni družinska kmetija. Tukaj je nekako tisti temelj, na katerem naj bi tudi v prihodnosti to kmetijstvo temeljilo. Treba je ta termin in tudi delo v tej smeri negovati. Sedaj, s tem ohranjanjem teh družinskih kmetij je normalno, ... za ohranjanje tega je tudi aktivna zemljišča politika. Pri vseh tistih naštetih ukrepih, ki bi jih bo potrebno upoštevati, bi jaz predlagal, da dopolnimo to z dedovanjem, ker velikokrat je problem pri ohranitvi slovenskih kmetij tudi dedovanje. To, da je splošno znano, da kmetijska zemljišča izgubljamo, en del je pozidava, ampak sam prihajam iz Bele Krajine, kjer smo na področju Kočevskega roga prepustili zaraščanju 25 Kočeverskih vasi, do take mere, da jih danes več skoraj ni zaslediti kje so te vasi bile. Vaščani so se pa preživljali izključno s kmetijstvom. To je bila praktično najboljša kmetijska zemlja in zaraščanje smo dopuščali tudi po letu 1990, po letu 1991. Problem, kot sem že omenil, ni samo pozidava, ampak tudi to, da so recimo vsaj na našem področju gozdarji označili zemljišča kot gozdna. S tem so način gospodarjenja spremenili, pa pridno pogozdovali z iglavci, ki danes niso naša avtohtona sorta lesa in tudi niso to najbolj kvaliteten les. Tako da, jaz bi predlagal, da mogoče tudi v tej smeri pogledamo, pa tista zemljišča, ki smo jih tudi na ta način z zaraščanjem pridobili, nekako vrnemo nazaj za kmetijsko pridelavo.
Potem normalno, ko sem bral to gradivo, je na eni strani napisano tako, da bi bilo vsem všeč, na drugi strani pa, da bi ohranili mogoče tudi mogoče kakšne zadeve, ki niso tako prijetne. Mislim, da je bodočnost slovenskega kmetijstva glede na majhnost in razdrobljenost predvsem v trajnostnem in ekološkem kmetovanju, brez gensko spremenjenih organizmov. Zdi se mi, da bi le-to sodilo v to strategijo, če smo resno mislili, ko smo govorili in sprejemali Zakon o gensko spremenjenih organizmih in utemeljevali, da sprejemamo zakon zaradi tega, da bomo lažje svoja zemljišča zaščitili pred vnosom teh organizmov. In zdaj, če je to tista osnova in če smo resno mislili, pričakujem in si želim, da bi bilo tudi v strategiji več pozornosti namenjene preprečevanju vnosa gensko spremenjenih organizmov. Ker tudi če bomo slovenskemu kmetu dovolili gojiti gensko spremenjene organizme, to še ne pomeni, da potem, kot nekateri mislijo in govorijo, slovenski kmet ne bo konkurenčen ameriškemu, argentinskemu ali ne vem kateremu. To ni zadosten razlog, da bi to dopustili.
V tej strategiji je tudi nekaj takih, mogoče provokativnih predlogov, o čemer bo treba še kaj reči, saj do zdaj ni tega nihče omenil. Recimo, združevanje kmetijskega in okoljskega ministrstva. To bo najbrž deležno kakšnih razprav, ne samo med kmetijci, pač pa tudi na drugih področjih. Pri tem je pomembna nova vloga Sklada kmetijskih zemljišč, s katero se strinjam. Ni davno nazaj, ko je bil praktično Sklad kmetijskih zemljišč pred ukinitvijo, ko smo sprejemali regionalno zakonodajo. Vem, da so bile iz tega naslova tudi občinam dane znatne obljube, da bodo lahko gospodarile z zemljišči in gozdovi. Verjetno bo treba to dilemo rešiti, v kakšni obliki ohraniti ta sklad.                                                            Potem reforma Kmetijske svetovalne službe, to je tudi, se mi zdi, pomemben del te strategije, s katerim se tudi strinjam, da svetovalna služba v polni meri prevzame vlogo svetovanja, da pa se z birokratskim delom ukvarja nekdo drug. Če je za to potrebna posebna služba, to je pa najbrž še stvar debate.
Naslednja zadeva. V strategiji je kar nekaj nasprotij, kar se kaže tudi v tem, da so jo pripravljali različni ljudje, kar je dobro. Recimo, na eni strani želja po ukinitvi pavšalne obdavčitve, v naslednjem odstavku pa naj bi se ta pavšalna obdavčitev kmetij nadaljevala in se gradi neka druga. Tako, da to bo treba najbrž razčistiti, ali eno ali drugo ali pa nekaj vmes.
Pri organizaciji proizvajalcev, ko bereš en del imaš občutek da teh organizacij ni treba, v naslednjem odstavku pa dobiš občutek da brez njih ne moremo. Zdaj, kar se mene tiče, mislim, da je prav, da so proizvajalci organizirali. Morali bi biti še bolj trdno, ker preko teh organizacij proizvajalcev se meni zdi, da rešujemo svojo majhnost in preko teh organizacij nekako, kot sem rekel, rešujemo to svojo majhnost.
In še zame najpomembnejši del, kjer je slovensko kmetijstvo, ne glede na to, da moramo biti moderni, smo pa tudi močno povezani s svojo tradicijo. Jaz v tej strategiji pogrešam tudi imenovanje ali pa potrditev tistega, kar imamo. Recimo slovenske avtohtone živali, jaz sem trdno prepričan, da mora noter pisati, da imamo v Sloveniji govedo cikate pasme, ki je naša avtohtona, da imamo slovenskega hladnokrvnega konja, da imamo lipicanca, posavca, štajersko kokoš ali belokranjsko pramenko in da bi morala živinoreja tudi nekje temeljiti na teh avtohtonih pasmah, ki jih ni nikjer na svetu, samo v Sloveniji in mislim, da bi to lahko s ponosom omenili in dali večji poudarek. Normalno, tudi rejskim organizacijam, ki se z rejo teh pasem ukvarjajo in so tudi v skladu z evropsko politiko in evropskimi normami, de fakto nosilci rejskih programov, nosilci reje, pa niso noter omenjeni niti z besedo.
Zdaj pa še tisto, zame najpomembnejše, pa tudi sodeloval sem v tej skupini. Posamezna področja živinoreje so v strategiji omenjene površno. Ampak, ponovno kot že toliko do zdaj pa o konjereji niti besede. Kadar imam priložnost, in tudi danes bom ponovil - veliko mladih slovenskih gospodarjev je vezalo razvoj svojih kmetij na konjerejo, ki se nekako ne vklaplja v ta koncept ali pa se ne more vklopiti v ta koncept te politike in tako pač je. Konj je enkratna žival za sonaravno rejo. Kobila z žrebetom je žival, ki je pašna žival, prijazna okolju in mislim, da bi s tega naslova moral biti konjereji namenjen vsaj kakšen stavek v tej strategiji. Glede na to, da je konjereja po letu 1997 pa do leta 2003 nekako dosegla 100% povečanje proizvodnje, če to pogledamo preko številk. Leta 1997 je bilo v Sloveniji 10.000 konj. Po letu 2003 jih je bilo okoli 20.000. To pomeni, da je to tudi nek podatek, ki govori po letu .../Nerazumljivo./ ko je bila na nek način spremenjena ta politika do konjereje v Sloveniji pa je ta panoga nekako na ramenih posameznikov, trg je prepuščen špekulantom in trgovcem, ki uvažajo konje za zakol, v resnici pa jih pri nas spuščajo na pašo, prenašajo bolezni in podobno. To bi bile te pripombe.
Okoli konjereje pa glede na to, da gospod minister prihaja iz Veterinarske fakultete in se je tam srečeval s to problematiko nekako računamo, da bo našel razumevanje tudi za to. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Državni svetnik Golob.

            DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi, spoštovani gospod minister! Imamo veliko veselje, da je spet minister med nami, tako ima verjetno on, da se je znašel v tako uglednem zboru in predložil strategijo, ki je, kot je bilo razumeti, sestavljali 200 ljudi. Državni svet lahko nudi tudi tej strategiji zanimiv prostor, kjer se nadaljujejo tribune okoli optimizacije te strategije.
In ko razpravljamo o kmetijstvu se človeku povrne v spomin tista scena in ste jo vsi videli in jo ameriška filmska akademija smatra kot eno najboljših scen, ko ste Scarlet O'hara v filmu V vrtincu zave lakote, ko crkne zadnji konj, ko potegne iz zemlje zadnji koren in ko srečajo majhno prestradano kravo in reče: Nikoli več lakote. In tako je ta scena ostala, po moje, marsikomu v spominu. Ta naveže na tisto kmetijstvo, ko pridejo krizni časi, ko se išče kje je še kakšen krompir, kakšen kos mesa. To imejmo tudi to pot v mislih.
Papir, ki ga je minister predložil sigurno ena magna karta, ki potrebuje pomembno dodelavo. Vendar naj manjka kmet kot nosilec kmetijstva. Ni pomembnejšega človeka za kmetijstvo, ki raste, stoji, pade s kmetom, to je srečen, močan, gospodaren, umen kmet, ki v Sloveniji brez dvoma zagotovo kulturni nacionalni in gospodarski dvig, hote tudi prehrano narodno osvobodilno vojno, manj hote ali nehote vse revolucionarne podvige, ampak verjetno vsi od nas najdemo svoje korenine, eno, dve, tri generacije v slovenskem kmetu. In tukaj je gotovo še šansa, da obogatite celotno strategijo z dejanskim nosilcem kmetijstva, ki naj bi bil močan gospodar in garant tiste zasedenosti slovenske dežele s sposobnim gospodarjem in seveda tudi njegovo ženo, včasih je bolj pomembna žena.
Ker so kolegi, ki so bili res specialci odprli številna področja, kolega Reven je navezal kmetijstvo in turizem. Bom pa sam posegel tja, kjer je kmetijstvo povezano z industrijo. Rdečo nit ministrovega ekspozeja je bilo čutiti na relaciji ekonomija, ekologija, sociala kot tiste nove izzive prihodnjega časa. Vendar, ko pa gledamo dejansko uveljavljanje te visoke kategorije, na terenu pa vidimo, eko socialna tovarna je bila tovarna celuloze. Je bila tovarna za čiščenje gozda, ne za profit v papirni industriji, kjer je končalo 600 tisoč kubikov slovenskega lesa, da se je pridobilo 100 tisoč ton celuloze in v okviru ciljnega gospodarskega dogajanja v preteklih tudi 18-ih letih je ta tovarna se lani zaprla. Kako zdaj "hendlanje" s tem lesom, pa gozdom vsi vemo. Kamionov je ogromno, ki peljejo proti Italiji.
Druga eko socialna tovarna je bila tovarna sladkorja v Ormožu. Danes tam pakirajo Nemci hrvaški sladkor. Holandci imajo v lasti to tovarno, ampak njihov tovarna Cosum je pa v lasti holandskih kmetov, ki se jim pa očitno splača sladkor proizvajati. Pri nas se to ni splačalo in danes tam 7700 hektarjev slovenske zemlje, ki čaka kolobarjenje nekako po pripovedovanju zainteresiranih v Ormožu, ki želijo imeti tudi posvet v Državnem svetu o obnovi te tovarne, čaka kaj bo tudi država v tej smeri naredila. Še ena ekosocialna dimenzija je tovarna biodizla, ki se s prvim novembrom v Račah odpira za Petrolove potrebe, ker naj bilo 5% oljnega goriva v dizlu kot neka ekološko pomembna dimenzija za jutrišnji dan, ob mnogih spremembah, ki so se vmes zgodile, ker je olje postala strateška prehrambena surovina. Ampak, tukaj sta si dva ekološka predpisa eden drugemu navzkriž pa je vprašanje kje je optimum, pa je vprašanje kje bo zdaj slovensko kmetijstvo zagotavljalo recimo surovino za to tovarno, ali bo to poživilo dodano vrednost pa mobiliziralo kmetijsko dejavnost v produktu, ki ga doma prodamo. Mnogo je še takšnih tem, ki presegajo današnje časovne okvire, ena je še sigurno slovenski les, ki sodi tudi pod ingerenco ministra, ki konča z eno izredno nizko dodano vrednostjo, ki je tudi nekaj kar bi bilo treba ukrepati dolgoročno in v smislu kvalitetnih gospodarskih produktov. Vsekakor odprli smo sceno, išče se optimalne rešitve, katerih naj bo močno soudeležen slovenski kmet, ki je nosilec tega dogajanja in državna izvršna oblast kot operativna enota za realizacijo tistih stvari, ki se jih v zakonih sprejme in ki ne bi izkazali.../nerazumljivo./... Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Gospod minister bi najbrž želel odgovoriti. Izvolite.

            MILAN POGAČNIK: Moram reči, da sem zelo hvaležen za to razpravo, ker je pokazala ravno tisto čemur smo tudi namenili pripravo strategije. Pokazali smo kako je ta panoga pomembna, kako je kmetijstvo konec koncev pomembno in kako mi pritrjujete, da gre za eno dobrino, katero nekako uporabljamo vsi. In da to kar je bilo omenjeno s strani gospoda Štruklja glede medresorskega povezovanja, se mi zdi zelo pomembno, resnično pri programih razvoja kmetijstva morajo sodelovati tudi druga resorna ministrstva, o tem je govoril tudi sedaj gospod Golob, pa še nekateri drugi. Skratka, gre za področje, ki sega na Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo in sistemu razvoja, potem na Ministrstvo za okolje in prostor, pa tudi v smislu uvajanja novih znanj in tudi porabe na Ministrstvu za šolstvo in šport. In jaz sem po svoje bil vesel letos pristopa k programsko usmerjenem proračunu, ker se mi zdi, da ravno to ustvarja možnosti, da takšne projekte pripravljamo širše, bolj celovite, bolj koristne za družbo. In to je tudi bila želja nas, ki smo sestavljali to strategijo novo. Kako bi nekako zaokrožili te vsebine in ta razprava mi je pravzaprav v veliko spodbudo in se vam za njo zahvaljujem že v naprej.
Če odgovarjam na konkretna vprašanja, glede samooskrbe. Samooskrbe, samooskrbo je omenil gospod Peršak, pa jo je omenil gospod Vrisk, pa mislim, da še kdo, kolikor sem si uspel zapisati. Kakorkoli že, samooskrba je za mene, malo moram povedati, obrabljena beseda. Samooskrbe v kmetijstvu je lahko toliko kolikor je naravnih možnosti. Nesmiselno je sejati koruzo tam kjer pač preprosto ne raste in klimat se spreminja in moramo nove tehnologije uvrsti, celo nove rastline, ki bodo bolj odporne recimo na sušna obdobja. Koruzo bomo težko namakali, vsekakor bomo pa nasade, trajne nasade pa bomo namakali, pa imeli še kaj drugega. Tudi marsikje ne moreš zaščititi pred drugimi naravnimi nesrečami. Poglejte, ne moreš zaščititi vse proti toči, ker je predrago. Vsekakor trajne nasade ja, pri vinogradih je že veliko vprašanje ali se splača ali ne, in podobno. Skratka, samooskrbe, kot sem rekel, je lahko toliko kolikor so naravne možnosti in kolikor pravzaprav dovoljuje nekako okolje, da lahko teh površin porabimo. In tukaj trčimo že na prvi temeljni problem, koliko zemlje imamo v uporabi, za kaj jo bomo uporabljali, kaj so prioritete. Ali bomo pridelovali hrano ali bomo pridelovali oljno repico za biodizel ali bomo pridelovali krmo za živali. Bomo že tri usmeritve. In tako lahko potem nekako zadevo pršimo naprej. In zaradi tega rabimo nek dokument, strateški, kjer bomo določili nacionalne prioritete in na osnovi teh nacionalnih prioritet temu prilagodili in zakonodajo in podpore. Orodij v okviru skupne kmetijske politike, verjemite, je veliko. In mi lahko na konec koncev marsikaj na ta način potem finančno suportiramo, tudi investicije pa tudi recimo določene proizvodnje. Ampak nekateri naravnim dejstvom se pa ne moremo izogniti. To, da smo hriboviti, imamo Kras in da imamo območja z omejenimi dejavniki in še druge, bi lahko rekel, še druge omejitve za kmetovanje, za prosto kmetovanje. To so recimo področje Nature. Te je čez 35%. In tam so seveda, praktično možnosti za kmetovanje zelo minimalne. Potem se odpira področje zaradi varovanja voda, vodovarstvena območja. Čez 17 tisoč hektarjev je območij, ki so vodovarstvena območja, samo to je treba spoštovati. Katere tehnologije na vodovarstvena območja, da ne bomo onesnažili, še nadalje onesnaževali podtalnice. Sedajle, v jeseni prihaja ... striktna direktiva, količina nitritov. Ta bo omejila zelo verjetno dodatno omejila kmetovanje na 60% kmetijskih površin. Skratka to so zgodbe na katere nismo pripravljeni, verjemite mi da ne. Letos, ko je začela veljati ta uredba o vodah, 1. 1., preprosto kmetovalci na vodovarstvenih območjih niso imeli nobenega dokumenta, ki bi jih predpisoval, kako lahko kmetujejo na teh območjih. Ampak za to ni pristojno ministrstva katerega vodim, za to je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Še zdaj ni te uredbe, pa smo septembra. Čeprav sedaj konec septembra obljubljajo, da bo, da bodo dobili pogoje, tudi nadomestila, s katerimi bodo nadomestili izpad dohodka. Gre za popolno, bi lahko rekel, nesinhronizacijo. In ko se začneš ukvarjati s problemi, greš vedno globlje. Na koncu smo prišli do tega, da moramo najprej dati prioriteto aktivni zemljiški politiki. In tej smo jo dali. Dva zakona sta pripravljena, zakon o skladu - mislim, da ga moramo ohraniti, zato da bomo lahko kupovali, ali pa ne samo kupovali, da bomo lahko tudi sankcionirali neodgovorne lastnike. Prej je bilo omenjeno, "tudi dobre površine so zaraščene." So, zaradi tega, ker se nekateri, ki so to podedovali, s kmetijstvom ne ukvarjajo, cena ni ne vem kakšna, in preprosto to stoji in se zarašča. Pa ne samo, da se zarašča, dela škodo okolju. Razraščajo se invazivne rastline. Recimo, celo škodljive rastline, kot je ambrozija, ki povzroča alergije, pa, recimo, osat, ki tudi druge pridelovalce onemogoča. Nimamo zakonodaje, da bi se temu uprli. Recimo, v predlogu zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in v zakonu o kmetijskih zemljiščih ravno te stvari želimo sankcionirati, pa še številne druge. Najprej smo se pa lotili zemljišč. Mislim, da Agencija za kmetijske trge in strokovne službe na ministrstvu zelo dobro delajo, obvladamo te zadeve in znamo črpati sredstva. V bistvu smo na prvem mestu med vsemi novimi državami glede uspešnosti črpanja evropskih sredstev na področju kmetijstva - ne govorim za kakšne druge službe v državi -, mi vsekakor smo. V bistvu razdelimo teh podpor za 390 milijonov letno, slovenski in evropski delež, s tem da se slovenski delež na področju prvega stebra neposrednih plačil še vedno povečuje. Leta 2013 bodo 100% to evropska sredstva, zdaj smo nekje na 60, 40%, nekaj takega. Skratka, imamo orodja, imamo možnosti, imamo mehanizme, vendar je treba zadeve nekako prioritizirati. Toda začeti je treba na začetku, kaj najprej narediti, kaj kasneje narediti. In kot sem rekel, zato smo nekako izpostavili to, o čemer je bilo govora, ekonomsko, okoljsko in socialno področje. Na ekonomskem področju so prav ključni cilji usmerjeni dvigu produktivnosti, kot pravzaprav enega najpomembnejših razlogov za razvojni zaostanek slovenskega kmetijstva, po našem mnenju. Potem so mehanizmi zagotavljanja stabilnosti pridelave. Glejte, pridelava niha, preprosto, eno leto je suša, potem ni koruze, in potem drugo leto pač ne bodo koruze sejali in podobno. Kako zagotoviti stabilnost pridelave. Potem pa tudi ukrepi za soočanje s temi novimi izzivi, ki jih imamo, nove tehnologije. Novi izzivi so tudi vodovarstvena območja in vse ostalo, ali pa nitratna direktiva ali pa nitritna direktiva. Vse omejuje kmetovanje in moram najti nove tehnologije za ta področja. Zato, recimo, razvijamo in skušamo najti tudi nove vire. Omenil sem nekje vmes geotermalne vire, recimo, na območju Prekmurja, če omenim Dobrovnik. Tam je z uporabo geotermalne vode nastalo 30 tisoč kvadratnih metrov steklenjakov. Kaj tam delamo - nekdo bi rekel, saj so zmešani - orhideje! Nekdo se je spravil, hvala bogu pravzaprav, gospod Ferenčak se je spravil gojiti orhideje. 2% evropskih potreb po orhidejah Slovenija pokriva, če ne veste. In seveda, to je dobro vlaganje, in to je na območju, ki je lahko tudi na vodovarstvenem območju, kjer preprosto nima nobenega kontakta z zemljo. So energetsko samooskrbni zaradi proizvodnje bioplina, ki ga proizvaja sosednja perutninska farma, in ne rabijo nobene energije za to. Pa še geotermalno vodo imajo, ki jo resnično do konca izrabijo. Tam želimo širiti to področje.
Zdaj pa grem nazaj na samooskrbo. Samooskrbo imamo zelo različno. Recimo v povprečju je 50%, ampak 50% meni nič ne pomeni, da se razumemo. Če imamo 40% žit O.K., pač toliko imamo površin. Z oljno repico bomo mi težko vzdrževali tovarno biodizla, jaz kar vnaprej povem, ker to ni programirano. Sladkorna pesa, da tovarne ni več, in da smo 4 tisoč hektarov sladkorne pese opustili nismo kriti niti v Sloveniji, niti tukaj. Konec konec je šlo za svetovno ceno sladkorja, ki je Evropa ni smela več subvencionirati in zaradi tega se je ekonomika te tovarne zrušila. Pa je zelo škoda, ker sladkorna pesa je bila ena od kultur nujno potrebnih v kolobarju. Nimamo podobne in tako dobre kulture, ki bi jo lahko uporabljali v kolobarju. Imamo pa recimo 130% samooskrbo z mlekom. Ali jo rabimo? Je mogoče preveč? Imamo zaradi tega večje težave z mlekom, ceno mleka in tudi proizvajalci in tudi kriza je mogoče večja, kot če bi imeli mogoče samo 100%. Za to gre. Ali smo sposobni osvojiti tuje trge? In mi smo bili, kot država vezani, še prej v bivši Jugoslaviji, na južne trge. Tja smo izvažali svoje viške. Jaz sem prišel včeraj s Švedske; nekdo je omenili ta neformalni sestanek ministrom; tam sem se z novim hrvaškim ministrom prepričeval in nekako smo ga prepričali, da je odprl kvote za zelje, že skoraj ob koncu leta kvote za mleko in mlečne izdelke, da bomo lahko del viškov tja izvozili oziroma pardon za meso in mesne izdelke. To so te težave s katerimi se srečujemo in ni pravih usmeritev. Mogoče bomo morali eno proizvodnjo in samooskrbo malo zmanjšati, drugo pa povečati. Se mi pa zdi nedopustno, da je samooskrba Slovenije s povrtninami samo 30%. To pa je zame narobe, ob takšnih naravnih danostih, ki jih imamo in izkušnjah, ki jih imamo, tudi glede načina proizvodnje. Veliko oskrbe je samooskrbe, nič narobe. Lokalna samooskrba, če Evropska unija omogoča, lokalna akcijska skupina se zmeni - takšno proizvodnjo bomo ustvarjali, na osnovi "leader projekta" dobijo denar za zagon te skupine in nekako proučijo stanje na območju na katerem so in zagotavljajo lokalne potrebe. In potem se uresničuje tudi tisto o čemer ste govorili, recimo: lastna hrana, domača hrana, ki je tudi lokalno pomembna, specifična in jo lahko razvejamo. Na tem področju je veliko narejenega, še posebej na področju turističnih kmetij, ampak to že s sredstvi, .../Nerazumljivo./... ki so omogočila izgradnja vsega tega.
Samooskrba - jaz mislim, da je to beseda treba jemati previdno, s tem da ne bomo posiljevali okolja in da bomo nekako razvili tiste tehnologije, dejavnosti in tiste proizvode, ki nam jih primanjkuje.
In ko sem govoril o geotermalni vodi, zadevo bomo razširili tako, da bomo tam naprej tudi s sofinanciranjem ministrstva in evropskimi sredstvi razvijali investicijo, širili steklenjake in na tak način tam proizvajali tudi povrtnine in so že programi za naprej.
Tu se povezujemo, vprašanje je bilo glede povezovanja, tu se povezujemo z Ministrstvom za znanost, v tem so razvojna sredstva. Ta projekt podpirajo. In tudi z nekaterimi drugimi.
Omenili ste MOP. Tukaj res piše, mogoče malo pretrdo napisano. Mi smo rekli, da bi se morali z MOP-om dogovarjati, to je osnovna ideja strategije, katere dejavnosti bi mogoče bolj spadale pod pristojnosti MKGP nekatere druge pa na MOP. Recimo, odpadki s katerimi se ukvarjamo pri nas na MKGP so vprašanje s katerim se mora MOP ukvarjati. Vodovarstvena območja, na katerih kmetujejo naši kmetje, in kriteriji so poznani, bi bilo pa veliko bolj učinkovito, če bi se mi z njimi ukvarjali in bi bilo veliko manj problemov in negodovanj in slabe volje in tudi velikih eksistenčnih težav pri kmetih če bi to naredili. Se pravi, da bi se morali bolj pogovoriti o tem ali so področja, dejavnost, interesna področja prav razdeljena. Saj MOP ima še številne druge naloge s katerimi se mora ukvarjati in tako naprej. Mi smo se pogovarjali in se pogovarjamo z MOP-om, moram reči z ministrom Erjavcem se pogovarjamo, imamo redne sestanke, začeli smo z enimi 60-imi nerešenimi vprašanji, sedaj smo prišli na 35, pa jih je bilo že manj, pa se jih je spet nabralo, ker je vedno nekaj novega. Skratka, se dogovarjamo, samo preprosto gre težko, zaradi tega, ker so filozofije drugačne. Ko se je moj sodelavec direktor Direktorata za kmetijstvo gospod Ravnik pogovarjal z MOP-om in glede poplavljanja melioriranih površin na področju Pesnice, so rekli, naša filozofija je taka, da moramo vodo zadrževati v zgornjem toku in naj kar poplavljajo in, kako je, potem možen dialog naprej, če imamo dve čisto različne filozofije - eni, da moramo vode zadrževati, pa naj poplavljajo meliorirane površine in pa seveda, da bomo zagotovili kmetovalcu nenormalne pogoje za kmetovanje. To je potrebno pač nekako odločiti, kdo je tukaj pristojen. To je ena sama drobna vsebina, katero sem omenil, so tudi druge, take, ki otežujejo pač eksistenco ljudi. Recimo, ne vem, gospodarjenje z volkom, s tem ne gre več, če nekomu polovico črede potolčejo volkovi, on je pa vezan na subvencije, na vse ostalo, kar Evropa zelo strogo nadzoruje, da je potem cel plast težav, zaradi tega, da skoraj, da mora vračati sredstva in celo mora vračati sredstva, itd. Skratka, tukaj preprosto ni bilo dosti narejenega. Vsi si nekako živeli v nekem svojem lastnem zadovoljstvu in ravno to je tisto, kar je bilo na koncu izpostavljeno, kar je Janvit izpostavil, konec koncev smo vsi pozabili na kmeta, se malo zdi, na njega se je vse nalagalo in se je moral s temi težavami srečevati in zaradi tega normalno marsikje prihaja do opuščanja proizvodnje. Nič ni normalnega, če se nam zmanjšuje število kmetij, ker se večja posest, normalno, v neko ekonomijo moramo priti, mi smo daleč pod povprečjem EU in ta del gre naprej. Torej, o samooskrbi kot sem rekel je potrebno razmišljati celovito, kaj je mogoče, kaj je dopustno, da ne bomo s prevelikimi stroški to samooskrbo delali in tudi, česa imamo mogoče preveč in česa imamo bistveno premalo in zakaj imamo naravne danosti.
Ravno tako je z zaraščevanjem. Pač veliko bolj enostavno je kmetovati na površinah, ki so pri roki, ki so v nižini, ki se lažje obdelajo in seveda se opuščajo tiste, ki so težje obdelovane, ampak zato smo pač povečali podpore na tem področju in tudi je potrebno uvesti nove tehnologije. Jaz mislim, da se moramo čim bolj približevati sonaravnim sistemom reje in sistemi sonaravne reje se izrazito kažejo v paši, pri tem ne samo, da bomo izkoristili te površine, ki so ročno in tudi strojno se obdelujejo in da istočasno bomo prispevali k boljši izrabi recimo k manjšem onesnaževanju okolja, ker se pač ne zbirajo odpadki na enem mestu živali, tako kot v intenzivni ../Nerazumljivo./.., isto tako se, potem povečujejo .. odvajanj, itd. Skratka, gre za eno zelo kompleksno situacijo čisto novega sistema, s katerim se svet srečuje in to pač moramo vključiti.
Jaz se opravičujem, se najbolj opravičujem, gospodu Mihelčič, nismo na konje pozabili in vi niste dobili celovitega materiala, vi ste dobili izvleček, 30 strani. Tole je strategija na 115. straneh. Od 56 do 63 strani je obdelana konjereja, tako da so vse številke delo od teh ljudi, ki so volontersko delali, ni šlo v nič, daleč od tega. Ko bomo na koncu naredili knjigo bo to celovita knjiga, samo nismo želeli sveta obremenjevati s celim materialom. Tam notri so vse panoge in so tudi čuvani genetski resursi in avtohtone pasme in naštete vse od štajerske kokoši naprej. Kar se tega tiče ni nič izgubljenega, ker je bilo obravnavano, ker je bilo to izredno vredno delo. Vredno delo ljudi, ki se konec koncev se vsak dan s tem ukvarjajo. Same sociale, pa še potem okolja in ekonomije, to so tri področja kjer .../Nerazumljivo./ gospod Peršak, da so zelo v kontradikciji. To smo izrabili kot vsebine katere so pomembne za to področje. Ekonomske področje sem rekel. Na okoljskem področju bomo spodbujali prijazne prakse, ohranjali kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki z ukrepi, seveda, in s prioritetami, potem pripravo programov, ki bodo zmanjševali učinke klimatskih razmer. Negovan gozd ima veliko večjo absorpcijo CO2 kot nenegovan gozd. In včeraj, predvčerajšnjem, ko smo bili na Švedskem so nam gozdarji kazali površine, sploh se več ne pogovarjajo o ekonomiji gozda ne pogovarja nihče, ampak samo koliko gozd absorbira CO2 in koliko izpolnjujejo Kjotski sporazum in koliko ne, in koliko bomo plačali kazni. Nam grozi kazen 80 milijonov evrov. Jaz pravim, če bomo gozd zaradi neizpolnjevanja Kjotskega sporazuma, če bomo negovali gozdove, tudi privatne gozdove, ki so negovani samo 40%, potem bomo povečali absorpcijsko sposobnost gozda in bo večja možnost za absorpcijo CO2. Te naše obligacije bodo izpolnjene. Meni so kolegi danes napisali, jaz nisem strokovnjak za to področje, se pa rad informiram: Slovenija se uvršča med štiri evropske države z največ uskladiščenega ogljika na enoto površine. Povprečna akumulacija CO2 v slovenskih gozdovih znaša 4,7 tone na hektar na leto. In bomo popolnoma izpolnili te zahteve, ki gredo, torej, imamo trikrat do štirikrat več teh sposobnosti kot jih moramo izpolniti v skladu s Kjotskim protokolom glede priznanega ponora CO2 na račun lesne mase gozdov. Seveda če bomo z gozdovi upravljali. Trenutno 80% gozdov je v privatni lasti, nega v gozdovih privatnih je zelo slaba. Neke stvari je treba sankcionirati. Obveznosti lastnikov teh zemljišč in gozdov moramo nekako sankcionirati z zakonom. Sedaj tega ni bilo, da se razumemo. Tu pač v tem zakonu predlagamo.
Glede promocije same. Promocija je, jaz se absolutno strinjam z gospodom Revenom, promocija je zelo zelo pomemben del v tej živilsko-pridelovalni verigi. Moramo izpostaviti tudi nek medsebojni odnos živilsko-pridelovalni verigi, od pridelave, predelave pa do trgovine. Ni prav, da se cene v trgovini v zadnjem obdobju povečajo na živilske 2%, istočasno se pa cene pri kmetovalcu zmanjšajo za 12%. Ne vem, jaz bi rekel, to je neko pomanjkanje... Dobro, vem da je vse tržno naravnano, samo kljub vsemu gre konec koncev za Slovenijo in gre za eno pomanjkanje morale pri takem načinu. Nekatere države celo skupaj uveljavljati nek etičen kodeks, da se bi pač nekako izpostavilo tiste, ki nimajo nobenega odnosa do prostora v katerem živijo. Te vsebine so nekateri skladi z narodi znali zelo dobro opredeliti, moram reči.
Zakon o promociji je v programu, našem normativnem, da se razumemo in ga pripravljamo, vendar je bilo kar nekaj časa potrebno, da smo se dogovorili, ker država lahko sofinancira samo generično promocijo. Se pravi, mi lahko rečemo, želimo da se popije več mleka, kajti potrošnja je drug faktor, ki vpliva na samooskrbo. Koliko popijemo mleka? Koliko popijemo vina? No, kar se vina tiče, nismo slabi, smo tretji v Evropi. Sedaj, to je čisto zadosti...40 litrov, če vas zanima. Saj je uradno. Boh se vedi koliko je neuradno. In seveda, glede na zaloge bi ga morali popiti veliko več, čisto pošteno povedano, če bi šli samo na potrošnjo. Moramo iti tudi na izvoz, na prodajo in na tem skušamo delati. No, ampak glede promocije, generično promocijo lahko država ... Drugo pa morajo sofinancirati proizvajalci in financirati proizvajalci. Recimo promocija, tudi ob podpori Evropske unije in taka promocija glede mleka dobro teče, skupaj z zadružno zvezo, ... zbornico smo se nekako dogovorili, da bomo sedaj pač zbrali, da se bodo zbrali, živilsko pridelovalno industrijo, da se bodo zbrala ta sredstva, da bo zakon lahko zaživel. Za to gre. To so določeni predpisi katere moramo ... Torej zakon o promociji bo, dobra volja je, pri proizvajalcih sedaj, mislim da smo presegli eno stanje, ki je potrebno.
Sedaj, Petra bi težko komentiral. Peter je pač poznavalec kmetijstva in se strinjam s tem kar si rekel. Glede samooskrbe sem ti malo odgovoril.
Glede same poseljenosti podeželja. To je omenjeno v okumentu, to je tema, samo to nastajajo problemi, veste, ker ljudje, ki se preselijo iz mestnega okolja na podeželje, tukaj nastajajo razno razni taki socialni tudi konflikti. Ljudje niso prav zadovoljni z vsemi pogoji, ki so tudi na podeželju, če včasih malo bolj diši ali kaj podobnega. Skratka, ampak tukaj se da pomagati, tukaj je treba določene tehnologije izdelati, še posebej tehnologije glede uporabe gnoja. Če je treba uporabiti sisteme, kjer pač ni tega smradu itn., z direktnim vbrizgavanjem zemlje in podobno. Skratka, to so te tehnologije. Glede mladih prevzemnikov kmetij, pa starostne meje. Tukaj se pravzaprav zelo trudimo okoli te starostne meje. Je bilo zelo veliko govora. Mogoče to gospod Ravnik bolje ve, pa me boš ti dopolnil, da ne bom jaz komentiral, ker to je čisto tvoje področje.
Glede konjereje sem rekel.
Glede GSOJ-ev. Mi smo sprejeli zakon o SOBS, to je gensko spremenjenih organizmov. Ta zakon je sprejet, zato ker smo ga morali sprejeti, ker je pač to zahteva Evropske unije, da omogočiš tudi vse oblike pridelavi, konvencionalno pa seveda ekološko in pa tudi pridelavo tega. Vendar je zakon zelo omejujoč bi lahko rekel, zelo omejujoč. Slovenija pa, kar se tega tiče ima zelo aktivna gibanja nevladnih organizacij in v Evropi se veliko pogovarjajo o temu, da bodo države članice imele možnost, da rečejo totalno ne brez sankcij ali pa ne. Tega dogovora še ni.
Ali sem kolikor toliko odgovoril? Najbrž ne vsem?

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Ali bi gospod Ravnik še morda želel kakšen odstavek? Če lahko kar gor pridete?

            BRANKO RAVNIK(?): Hvala lepa. Saj samo beseda glede mladih prevzemnikov in zgodnjega upokojevanja. Ko se je delal program razvoja podeželja 2007/2013 je postal tudi finančni okvir in glede mladih prevzemnikov, mislim, da je bila to ena od večjih prioritet programa razvoja podeželja. Teh 35 milijonov evrov, ki so namenjeni temu ukrepi, kar učinkovito črpamo zdaj preko dveh ukrepov, zraven dveh razpisov imamo že okoli 800 mladih prevzemnikov, ki smo jim sofinancirali prevzem kmetij. Hkrati pa tudi posebne razpise za mlade prevzemnike preko naložb. Ta trenutek imamo okoli 300 vlog za naložbe na kmetijstva gospodarstva mladih prevzemnikov. In v tej finančni delitvi sredstev med ukrepe; upokojevanje in pa mladi prevzemniki, bil pač tak ukrep finančni določen. Če bi hoteli spreminjati razmerja v višini sredstev bi morali poseči tudi v druge ukrepe in to je ključni problem, zakaj vztrajamo pri teh 57-ih letih. Ta meja bi se sicer lahko tudi znižala, ampak zaradi samega finančnega obsega, bi potem prišlo do principa, kdor prvi pride prvi melje in bi drug problem s tem povzročili. Nekako ocenjujemo, da je tak ukrep, kot je nastavljen primeren, je pa vprašanje tudi še do leta 2013 in po 2013, kako s tem ukrepom nadaljevati.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem gospodu ministru in vsem sodelujočim v razpravi in ugotavljam, da se je Državni svet seznanil z delovnim osnutkom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala lepa.
V naši sredini pozdravljam predsednika Državnega sveta in ga prosim, če lahko nadaljuje sejo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, spoštovana gospa podpredsednica. Gospod minister, upam, da ste se dobro počutili med nami. Pripravljeni smo vam odstopiti za boljše počutje podpredsedniški ali predsedniški sedež; to se vam verjetno v Državnem zboru ne bo zgodilo. Res, v Državnem svetu smo veseli, če se ministri v naši sredini dobro počutijo. Včeraj sva govorila tudi z varuhinjo človekovih pravic, ki je rekla, da je bila navdušena nad strokovnostjo obdelave poročila; malo manj navdušena zaradi tega, ker je bila točka potem umaknjena, ker je Vlada še ni obravnavala. Hvala lepa in na svidenje!
Kar sem želel dodati, pa je gospod minister moral oditi, preden nadaljujemo, je, da bi si vsi skupaj želeli, da bi čim prej sedeži v naši sejni sobi bili taki, da bi ministri lahko sedeli na teh sedežih. Zdaj očitno lahko sedijo samo državni svetniki. Državni zbor zelo uspešno varčuje pri proračunu, s tem da odloži investicijo v rekonstrukcijo dvorane Državnega sveta. Mi se zaradi tega, zaradi recesijskih pogojev, glede tega več kot toliko ne pritožujemo. Na drugi strani je pa treba jasno povedati, da je levji delež prihranka proračuna Državnega zbora  - sekretar pravi, da ni samo levji delež, ampak je celoten delež prihranka - na odpovedi rekonstrukcije dvorane Državnega sveta. Naj na tej točki zaključim ta vmesni komentar samo s tem, da je Ustavno sodišče potrdilo stališče Državnega sveta o 7% posedovanju nepremičnin v zgradbi parlamenta. Tako da upam, da bo z nekim prijaznim in sodelujočim odnosom med Državnim zborom in Državnim svetom tudi to vprašanje rešeno in bo rekonstrukcija te dvorane postala glavobol Državnega sveta in ne več glavobol Državnega zbora. In jim bomo ta problem z veseljem vzeli z ramen, če bo to le možno.

            Nadaljujemo s 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV.
            Po elektronski pošti in na klopi ste prejeli pobudo kolega Draga Žure za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste.
Kolega Žura, želi te dodatno obrazložiti? (Ne.) Sicer predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep, in sicer; Državni svet podpira pobudo Draga Žure in predlaga Ministrstvu za promet, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Ugotovimo prisotnost! (22 prisotnih.) Je to mogoče?
Kdo je za? (22 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem institutu v Ljubljani. Kolega Klemenc, ne želi dodatne obrazložitve. Zato predlagam, da Državni svet sprejme sklep; Državni svet podpira vprašanje Marjana Klemenca in predlaga Ministrstvo za zdravje, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotovimo prisotnost! (21 prisotnih.)
Kdo je za? (20 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanja Državnega svetnika Ratislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil. Kolega Reven, želite dodatno obrazložiti? (Ne.) Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep; Državni svet podpira vprašanja Ratislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja prouči in na njih odgovori. Ugotovimo prisotnost! (22 prisotnih.) Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanja Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve da vprašanja prouči in na njih odgovori.
Prosim, da prijavite svojo prisotnost. Navzočih je 22 svetnikov, za je glasovalo 19, proti nihče.
(Za je 19.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste drugo vprašanje svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami.
Kolega Reven, želite dodatno obrazložitev? Ne.
Prehajamo na odločanje o sklepu: Državni svet podpira vprašanje Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano da vprašanja prouči in na njih odgovori.
Prosim, da prijavite svojo prisotnost. Navzočih je 22 svetnikov, za je glasovalo 22, proti nihče.
(Za je 22.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z odgovorom Vlade Republike Slovenije na vprašanje o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v večinski lasti Republike Slovenije v tujini.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z odmero dohodnine od dohodka iz kmetijstva za leto 2008.
Prejeli ste odgovor Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z rešitvijo prostorske problematike Društva France Prešeren v Skopju.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za obrambo in Ministrstva za finance na pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in za spremembo financiranja.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja glede imenovanja občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev v zvezi z nelegalnimi samskimi domovi za tuje delavce.
In za vprašanje in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.
V naši sredi pozdravljam poslanca Državnega zbora gospoda Sama Bevka.

            Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prisotna je tudi gospa Irena Bečan, sekretarka z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pozdravljeni. V gradivu je to 5. točka.
Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 93/2009, 10. julija 2009. Poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje vas prosim, da vložitev v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagatelja zakona poslanca Sama Bevka, če želi dodatno obrazložiti? Izvolite, gospod poslanec Bevk.

            SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov, Zares, DeSUS in LDS smo julija v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, s katero predlagamo, da se uvede nov državni praznik, to je 8. junij, dan Primoža Trubarja, ki pa ne bo dela prost dan. Zadnje večje spremembe je zakon o praznikih doživel leta 2005, ko smo dobili 3 nove praznike, ki prav tako, kot današnji predlog niso dela prosti dnevi. To so bili 17. avgust, Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, Vrnite Primorske k matični domovini in 23. november, dan Rudolfa Maistra. 26. december, dan samostojnosti pa smo preimenovali v Dan samostojnosti in enotnosti.
Že lansko leto smo predlagali in v parlamentarno proceduro vložili enak predlog. Da 8. junij ostane nov slovenski praznik, dan Primoža Trubarja. Žal predlog, zaradi bližajočih se volitev ni prišel v obravnavo. Takrat smo se zavezali, da v novem mandatu predlog ponovno pošljemo v obravnavo. Primož Trubar je utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj, ter osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Lansko leto smo praznovali 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Država je leto 2008 proglasila za Trubarjevo leto. Zato predlagamo, da tudi na simbolni ravni priznamo njegovo zgodovinsko vlogo in pomen, tako da njegov spomin trajno obeležimo z državnim praznikom. Predlog za praznik in obeležitev imena Primoža Trubarja je že februarja lani slovenskemu centru PEN posredoval slovenski pisatelj Boris Pahor. Dobitnik številnih mednarodnih priznanj, med drugim tudi legije časti, najvišjega odlikovanja Republike Francije.
Pisatelj Pahor je v svoji pobudi zapisal, da je; navajam: nezaslišano, da oče prve slovenske knjige, to je začetnik slovenskega pismenstva v Evropi ni imenovan na seznam praznikov slovenske države, konec navedka. S pobudo pisatelja Pahorja je Državni zbor junija lani seznanil predsednik slovenskega centra PEN Tone Peršak. V svojem pismu je zapisal, da upravni odbor meni, navajam, da bi vsekakor bilo prav, da tudi Primož Trubar kot najbolj pomembno ime v slovenski kulturni in nacionalni zgodovini ob Francetu Prešernu dobi svoj prostor v koledarju slovenskih državnih praznikov. To bi bilo mogoče izpeljati na ta način, da se dopolni naziv dneva reformacije oziroma da se morda domnevni datum rojstnega dne Primoža Trubarja v juniju določi, kot spominski dan Primoža Trubarja oziroma praznik, pri čemer seveda ni nujno, da bi bil to tudi dela prost dan. Predlagatelji tega novega zakona oziroma novega praznika, pa se opiramo tudi na poslanico slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja, ob Trubarjevi 500-letnici, v kateri so med drugim zapisali, navajam; Primož Trubar je osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejša osebnost v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. S spisi Primoža Trubarja se začenja slovstvo v slovenskem knjižnem jeziku. Poleg tega se z njim začenjajo med drugim tudi zgodovinopisno poročanje v slovenščini, teološko in filozofsko razpravljanje in pojasnjevanje v slovenščini, ter sestavljanje pravnih besedil v slovenščini. S Trubarjem se začenja javna raba imena Slovenci, ter razglašanje enovitosti pripadnikov slovenstva, ne glede na ločujoče deželne meje. Trubarjevo delo je ustvarilo temelje za postopno razvijanje slovenskega naroda, postopno miselno ozaveščanje o slovenskem narodu in njegovih zahtevah in postopno aktiviranje moči za uresničevanje spoznanih ciljev. Razumevanje in spoštovanje njegovega dela je izhodišče za prepoznavno in neizničljivo narodno samobitnost, s katero se Slovenci enakopravno vključujemo v najnovejše evropske in svetovne povezave." (Konec navedka.)
Predlagatelji smo se odločili, da kot datum praznika predlagamo 8. junij, ki se tudi v literaturi pogosto pojavlja kot rojstni dan Primoža Trubarja. 9. junij pa je tudi sicer god Svetega Primoža. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za obrazložitev, gospod poslanec Bevk. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev dodatno pojasniti stališče? Izvolite, kolega Vnučec.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Komisija je zakon podprla. Rad bi samo poudaril, da komisija tudi ugotavlja in poudarja, da državni prazniki morajo odražati soglasje o pomenu posameznih zgodovinskih datumov in so tako izraz državotvornosti ter zavesti o nujnosti vzdrževanja zgodovinskega pomena. Tu je bil Primož Trubar pozabljen, zato tudi podpiramo, da se ta dan razglasi kot praznik, in sicer dela prost dan. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Želi kdo od državnih svetnikov razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona, kot ste ga prejeli na klopi. Prosim, da prijavite prisotnost. (26 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA (6. točko v gradivu) - PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA SVETA.
            Prejeli ste ga s sklicem 9. septembra 2009 in na klopi. Predlog je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo Mandatno-imunitetne komisije ste prejeli s sklicem. Za govornico prihaja gospa Lidija Jerkič, podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije, ki bo podala stališče. Izvolite.

            LIDIJA JERKIČ: Predlog sprememb poslovnika temelji na izkušnjah Državnega sveta ob zadnjih treh izrednih sklicih, ko smo imeli problem z uvrščanjem predloga veta na dnevni red. Tako da so spremembe in dopolnitve poslovnika pravzaprav samo natančnejša določitev postopkovnih pravil v takih primerih, ko se nam kaj takega zgodi.
Prva sprememba je bolj redakcijska. Veljala je tudi do zdaj v enaki vsebini, samo da je zdaj zelo jasno zapisano, da je predlagateljev 8 državnih svetnikov, se pravi, skupina, in je to uvrščeno v poseben 75.a člen. Tisto, kar je bolj vsebinsko, je to, da če skupina državnih svetnikov oziroma upravičeni predlagatelj veto predlaga, da se o uvrstitvi na dnevni red ne razpravlja, ampak se to temo avtomatično uvrsti na dnevni red. In pa, da v kolikor je Državni svet enkrat veto že obravnaval na isti zakon, ga za isti zakon ni mogoče vložiti še enkrat. Teoretično bi se nam lahko zgodilo, da prvi dan po sprejemu zakona veto obravnavamo, pa ga lahko sedmi dan še enkrat, ker se bo nekdo spomnil, da je v tem zakonu še nekaj. Čisto iz razlogov racionalnosti in pravilnosti, je rešitev taka.
In tretja vsebinska dopolnitev se nanaša na razlago poslovnika. Sedaj je povsem jasno zapisano kdo poslovnik razlaga, da je to izven zasedanja Državnega sveta Mandatno-imunitetna komisija. V kolikor pa državni svetniki ocenite, da ta razlaga ni pravilna oziroma, da je možna tudi kakšna druga razlaga, pa lahko Državni svet kot tisti, ki je poslovnik sprejel, sprejme tudi avtentično razlago poslovnika, ki seveda v takem primeru velja. Jaz upam, da je to zadnja dopolnitev poslovnika. Je pa poslovnik živa stvar, ki ponavadi delo pokaže kaj je treba še narediti in v tem primeru je bilo to tako. Mandatno-imunitetna komisija je spremembe obravnavala in jih seveda podpira. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolegica Jerkič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu? Če ne, naj vas samo spomnim, da je za sprejem te spremembe in dopolnitve poslovnika Državnega sveta potrebna skladno s 101. členom Ustave Republike Slovenije absolutna večina, da bi bil predlog sprejet. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (24 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagana sprememba in dopolnitev poslovnika sprejeta.

            Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG FINANČNEGA IN KADROVSKEGA NAČRTA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2010 IN 2011. Gradivo ste prejeli 14. septembra in na klop. Morebitne amandmaje prosim, da vložite v pisni obliki. Obrazložitev bo podal sekretar Državnega sveta, gospod Marjan Maučec. Izvoli.

            MARJAN MAUČEC: Hvala za besedo, predsednik. Podpredsednica, gospodje svetniki!
Danes smo se že slišali dejansko na to temo, ker je kolegij sklenil, da se naj interesne skupine dobimo in prekomentiramo in dorečemo nedorečene zadeve ali pa tisto kar svetnike posebej zanima. Glede predloga proračuna za leto 2010 in 2011 je v gradivu, ker je obravnavan kadrovski načrt prišlo do redakcijske napake in to za leto 2008 na četrti strani kjer je opredeljeno koliko je bilo zaposlenih ljudi 31.12.2008, je številka, ki bi lahko omogočila tisto število, se pravi 28 dejansko je pa realno bilo 25. To pa izhaja iz že prejšnjega sklica in kadrovskega načrta, ko je bilo predvideno, da bi se Državni svet in strokovne službe izselile ven. Toliko v opravičilo glede gradiva.
Zdaj pa gremo k sami vsebini. Verjetno vam je vsem znano, da so se letos dogajali rebalans 1, rebalans 2 in tudi varčevalni ukrepi na vseh področjih. Jaz moram povedati, da je Državni svet bil eden med prvimi, ki je tudi pri sebi začel varčevati, sami svetniki ste s sklepom za 4% znižali sejnine. V službo smo takoj pristopili in tudi znižali druge stroške, med drugim tudi za 10% porabe telefona. Vodstvo Državnega sveta se je takoj odločilo, da se tudi odpove obisku na Kitajskem in razni drugi ukrepi so bili izpeljani v racionalne meje, kar pa ni bilo preveč težko, kajti Državni svet že zadnjih šest, sedem let dejansko posluje na minimalnih in mogočih sredstvih v vseh segmentih, tako da je nekako utečene zadeva. To nam je nekako tudi pomagalo potem pri zagovarjanju proračuna 2010, 2011, kajti v prvi dikciji so nam hoteli vzeti za leto 2010 149.000 evrov, ampak smo z argumentacijo in tudi z upoštevanjem novih pristopov pri predlaganju proračuna dokazali, da mi dejansko zakonskih in ustavnih pooblastil, ki jih imamo, ne moremo speljati, če bi ta sredstva zgubili.

In si tudi sami niti moja ekipa ne prilaščamo nekih strašnih pogajalskih sposobnosti, ampak smo samo pokazali ogledalo slike, tisto, kar pač je. To je pa lahko zelo slikovito prikazano, da imamo 12-krat manj strokovnih služb, kot jih ima Državni zbor, svetniki pa morate biti servisirani s temi strokovnimi službami, če hočete replicirati ali ugovarjati zakonskim podlagam, ki so sprejete s strani Vlade ali parlamenta. Se pravi, da tu racionalizacije ne more biti, ker sekretar običajno pokriva komisijo, potem pa še interesno skupino, nekateri pa tudi druga področja, v pravni službi in piar službi. Tako da smo tu zadeve zadovoljili.
Potem smo prikazali tudi odločbo Ustavnega sodišča, kjer je zelo jasno navedeno, da predsednik mora postati profesionalec, se pravi, zaposlen, in v tem kontekstu morajo biti tudi zakonsko zagotovljena sredstva.
Kar se tiče drugih odhodkov za delo, so pod to postavko sejnine vas, državnih svetnikov in svetnic. In pa korigirali smo za toliko, kolikor smo predvideli, če bo šel predsednik med zaposlene, med plače, in potem tam znižali. Drugače smo pa uspeli zagotoviti enako raven sredstev za vaše sejnine, kar smo tudi obrazložili, glede na analizo zadnjih mandatov v Državnem svetu, koliko sej je bilo, koliko je komisij, koliko je bilo izrednih sej in koliko je mednarodnega udejstvovanja v COSAC-u in podobnih asociacijah, kjer ste prisotni. In smo to nekako tudi ubranili. Vsled tega je normalno, da smo potem tudi dokazali, da se materialni stroški ne morejo znižati, ker potem konec koncev nimaš na čem pisati, s čim pisati, in pa stroški, ki jih imamo za vzdrževanje objektov, pisarn, kjer delujejo strokovni sodelavci in vaše komisije, interesne skupine in plenarna zasedanja.
Investicije tako ali tako niso neka strašna domena pri nas, ker ne planiramo nič pomembnega. Razen tega, seveda, kar je povedal tudi predsednik, da smo hoteli v ta proračun za 2010 vključiti tudi obnovo, rekonstrukcijo te dvorane, kar smo poslali tudi Ministrstvu za finance. Vendar glede na to, da so sredstva, odobrena za 2009, bila tako da tudi predsednik, mi smo želeli v ta proračun 2010 tudi vključiti obnovo in rekonstrukcijo te dvorane, smo to tudi poslali na Ministrstvo za finance, ampak glede na to, da so sredstva odobrena za 2009 bila za Državni zbor na podlagi projektov, ki jih imajo seveda mi ne moremo odpreti nove številke. To pa ne pomeni, predsednik je že nakazal, mi bomo storili vse, da bo ta problem podlaga bolj za izgradnjo prišel na nas kajti Ustavno sodišče nam je tukaj dalo prav. Mi smo tudi uspeli se že vpisati na podlagi te odločbe tudi v kataster upravljavcev in tega Državni zbor še ni uspel. Prav s tega vidika smo dejansko naredili vse in bomo seveda še ta pritisk stopnjevali, da dobimo to projektno dokumentacijo in potem tudi sami izpeljemo. Uporabili bomo vse pravne instrumente, ki so možni, do sedaj smo jih. To je za 2010.
Za 2011 so nam hoteli vzeti v prvi fazi dvesto dvainštirideset tisoč, na koncu so nam vzeli dvainštirideset tisoč, ampak tudi z obrazlago sem prepričan, da bomo tudi z argumentacijo kot smo se sedaj tudi v prihodnjem letu, ko bo še volja v 2011 in 2012 v proračunu dokazali, da ta sredstva rabimo, da pri nas ni mehkega prostora, če bi lahko klestili določene postavke kot je rečeno in kot sem razloži. In kot vam je vsem znano, delamo na meji tistega kar je možno zakonsko in pa do ustavnega pooblastila, ki ga imamo, peljemo. Tako da sem prepričan, da bomo tam zadevo tudi izpeljali.
Kadrovski načrt je takšen kot ste ga dobili in kot je verjetno pričakovano. Zraven je samo predsednik, ki pa ima zadaj podlago v ustavni odločbi. Mi seveda se zavedamo krize in pa situacije držav zato tudi ne glede na želje in pa na potrebe kadrovske politike seveda nismo šli širiti, mislim da bi bilo tudi v temu trenutku nesmotrno.
Tako da tukaj lahko pred javnostjo predočimo, da Državni svet dela z sredstvi, ki so skoraj v statistično napako v proračunu Državnega zbora in te države. Da nam nihče ne more očitati nobenega zaščitništva. Povedala je tudi interesna skupina, da so vaše sredine manjše kot nekatere občinske seje. SE pravi tudi vse delegacije so že nekaj let zelo v obliki racionalizacije, se pravi že prej kot je ta beseda sploh prišla v logiko razmišljanja in pa govora. Da tudi kot je Kitajska, smo povedali obisk. In lahko z vso odgovornostjo povem, da tudi v strokovnih službah smo imeli tri na porodniškem dopustu in smo seveda zadevo porazdelili med zaposlene.
Tudi nadure smo zmanjšali, kot je bilo prej... V glavnem, poskušamo s temi resursi, ki jih imamo, moram povedati, da morajo biti zelo fleksibilni, kajti bolniške in kakšni podobni drugi izpadi, ker je v vsaki komisiji samo en človek, mora nekdo drugi izpeljati in dokončati, da imate vseeno kolikor toliko kvalitetno gradivo, da potem lahko javno nastopate in na svojih komisijah in tudi na tem plenarnem zasedanju in parirate tudi na komisijah v Državnem zboru, kamor ste povabljeni. Toliko za začetek.
Če pa še tisti intermezo, kar sem prej prišepetaval predsedniku, glede racionalizacije v Državnem zboru, ker je rečeno, da so privarčevali milijon 700. Dejansko projekt za obnovo pa je 2 milijona za to dvorano, se pravi je ta podatek malo tako. .../Nerazumljivo./... so povečali zadevo. Tako, da to imate lahko tudi v glavi, ko vas kdo vpraša koliko ste pa vi privarčevali, oni pa "kao" da so ne vem koliko.
S tem bi jaz ta moj uvodni del zaključil, sem pa na razpolago za vsa vprašanja, ki vas zanimajo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod sekretar.
Želijo besedo najprej predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu finančnega in kadrovskega načrta? Ne. Potem razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji dne 16. 9. na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta, na predlog Kolegija Državnega sveta določil besedilo finančnega načrta Državnega sveta za leti 2010 in 2011 in besedilo kadrovskega načrta Službe Državnega sveta za leti 2010 in 2011.
Prosim, da najprej prijavite prisotnost. navzočih je 23 svetnikov, za je glasovalo 23, proti nihče.
(Za je glasovalo 23.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet sklep sprejel.

            Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA (V GRADIVU 8. TOČKA) - POROČILO O OBRAVNAVI ZAHTEVE ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA.
Zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani ste prejeli s sklicem 9. septembra in na klop, prav tako mnenje Službe za pravne in analitične zadeve. Zahtevo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, katere poročilo ste prejeli s sklicem in na klop. Predlog sklepa Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 11. septembra in na klop.
Želi podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije pojasniti stališča komisije? Ni potrebno. Na podlagi prvega odstavka 89. člena Poslovnika Državnega sveta, Državni svet brez razprave odloča o priznanju imunitete. Želite proceduralno? Ja, izvolite.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Proceduralno mislim, da je zadeva sporna, v zvezi s podelitvijo oziroma s sklicevanjem imunitete. Mnenja sem namreč, da se kazenski postopek zoper določeno osebo, ki je seveda državni svetnik, ne sme začeti, če se na imuniteto sklicuje. Iz materialov, ki sem jih prejel na klop oziroma tudi že pred tem po elektronski pošti, je razvidno, da se naš kolega državni svetnik na imuniteto ne sklicuje. Če se ne sklicuje, je potrebno uporabiti 85. člena poslovnika in 86., ki v prvem odstavku 86. govori, da gre za imuniteto, ki jo lahko svetnik uveljavlja, če to želi. Se pravi, ta imuniteta je pogojna. Menim, da ni nobene potrebe, da takole na zalogo enemu okrožnemu sodišču, kjerkoli že je v državi, zato ker je pač poslal zahtevo Državnemu svetu, odločamo o tem ali bomo imuniteto podelili ali ne, če je sama oseba, ki je v kazenskem postopku ali ki bi naj prišla v kazenski postopek, ne zahteva. Moj predlog je torej, da o podelitvi imunitete našemu kolegu ne odločamo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Diskusijo bom seveda vzel kot proceduralno. In skladno s stališčem komisije dajem na glasovanje predlog sklepa Državnega sveta kot ste ga prejeli na klop. Ugotovimo prisotnost! (22 prisotnih.)
Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.

            Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA. To je točka, s katero smo razširili dnevni red, in SICER PREDLOGA PRAVILNIKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PRIZNANJIH IN PLAKETAH DRŽAVNEGA SVETA. Pravilnik in sklep o dopolnitvi pravilnika ste prejeli po elektronski pošti 15. 9. in na klop. Vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede podelitev priznanj in plaket prostovoljcem ter stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti ste prejeli po elektronski pošti 15. 9. in na klop. Predlog je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Izvolite, kolegica Lidija Jerkič, imate besedo.

            LIDIJA JERKIČ: Obljubljam, da zadnjič. Pravilnik o priznanjih in plaketah Državnega sveta je predmet spremembe, to je pravilnik, ki je bil sprejet v osnovi leta 2004 oziroma 1994 in dopolnjen leta 2004. Predlog spremembe pa izhaja s strani Državnega svetnika Požuna in pa potem podpore tudi komisije. Bistvena vsebina sprememb tega pravilnika je v naslednjem, da se omogoča tudi državnim svetnikom predlaganje upravičencev do plaket, to je zdaj izpostavljeno posebej v šestem odstavku tega pravilnika. Najprej ta možnost državnim svetnikom ni bila dana. Druga sprememba je, da se povečuje število teh plaket, to se pravi možno bo podeljevati 14 plaket. In pa, da se omogoči podeljevanje, pravzaprav je bilo to podeljevanje že zdaj omogočeno izven določenega kroga teh prostovoljskih organizacij, ampak glede na to, kako so se vodili postopki, pa so praktično bili vedno dobitniki izmed teh prostovoljskih organizacij, tako da je zdaj možnost zajema širšega kroga in širših upravičencev.
Še morda informacija, da bo sredi oktobra tudi prvi razpis. Tudi razpis je zdaj bolj detajlno obdelan v tem pravilniku. Sredi oktobra bo pa prvi razpis po novem pravilniku, ko bo mogoče predlagati te dobitnike. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolegica Jerkič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje Predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. 23 prisotnih.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagana sprememba in dopolnitev poslovnika sprejeta.
Seja je zaključena 15.34. Naslednja seja bo predvidoma 14. oktobra.
Zahvaljujem se vam za udeležbo in sodelovanje.

            (Seja je bila zaključena 16. septembra 2009 ob 15.34.)